Knjižnica se je prej nahajala v prostorih vrtca, lani aprila pa so jo preselili v šolo. »V knjižnici, kamor so učenci prihajali vse redkeje, je bilo veliko starega gradiva. Pred epidemijo koronavirusa je zato bila že na svetu staršev dana pobuda, da bi knjižnico naredili učencem zanimivo, prav tako so stekli pogovori o organizaciji knjižnega sejma Knjigo ti podarim, česar pa zaradi poznejših ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa nismo mogli izvesti.«
Branje z leti upada
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Idejo o prenovi knjižnice so lani na šoli uresničili, saj so kupili novo pohištvo, vendar pa to še ni naredilo knjižnice prijazne in zanimive za učence. Vodstvo šole se je zato skupaj s kolektivom odločilo, da bodo učence neposredno vključili v razvoj knjižnice. »Ob letošnjem kulturnem prazniku smo s pomočjo spleta ugotavljali, ali je knjiga naša prijateljica, kako pogosto jo učenci vzamejo v roke, katere knjige radi prebirajo. Učenci nižje stopnje so ustvarjali svojo knjigo, starejši pa so kritično razmišljali o branju. Ugotovili smo, da branje z leti zelo upada, najbolj je vidno pri dečkih nad dvanajst let,« razloži Farič Klemenčičeva. Ko so učitelji spraševali učence o tem, katere knjige imajo doma, je večina izpostavila pravljice. Ugotovili so tudi, da branje v družini pogosto otrokom ni vzor. »Zato smo jim dali možnost, da sami povedo, katere knjige bi radi brali in imeli v šolski knjižnici. Imamo sicer kar nekaj učenk, ki veliko berejo, tudi elektronske knjige v tujem jeziku.«
Naredili so seznam knjig in nabavili knjige za predmetno in razredno stopnjo ter nekaj strokovne literature v skupni vrednosti 1300 evrov. »Pozorni smo bili na to, da so knjige, ki jih želimo nabaviti, res kakovostne, da so med njimi tudi slovenski avtorji ter da je literatura tudi strokovna. Zato smo nabavili tudi leksikone in knjige poskusov.«
V sobi pobega razvijali bralno in matematično pismenost
Ob svetovnem dnevu knjige je knjižničarka učencem predstavila vse nove knjige, organizirali pa so tudi tehniški dan, na katerem so učenci ustvarili ime knjižnice. »Ker imamo na šoli že mavrično sobo za druženje, so knjižnici nadeli ime Mavrična dežela branja. Črke iz stiropora so s pomočjo hišnika tudi izrezali, jih pobarvali in jih nalepili nad vrata knjižnice,« pojasni ravnateljica. Knjižnica, ki je sicer še v nastajanju, je po besedah ravnateljice po prenovi bolj obiskana, vanjo pa se večkrat podajo tudi najmlajši učenci.
Poleg imena, ki po novem krasi vhod v knjižnico, pa so učenci v sklopu predmeta likovno snovanje začeli ustvarjati še drevo iz stiropora, ki bo postavljeno v kotu knjižnice in pod katerega se bodo učenci lahko tudi posedli. Najmlajši so ta dan izdelali hiško Muce Copatarice in sešili copate, učenci 5. in 6. razreda so izdelali senčno gledališče, učenci zadnjega triletja pa so skupaj s hišnikom izdelovali bralne hiške oziroma knjigobežnice, ki bodo postavljene v vsakem razredu. Ustvarjali so tudi plakate in risbe, ki bodo krasile stene knjižnice.
V okviru tedna, ki so ga na šoli posvetili knjigi, so učitelji za posamezne oddelke oziroma mehurčke pripravili tudi sobe pobega. Učenci so reševali različne naloge za razvijanje bralne in matematične pismenosti, z uspešno rešenimi nalogami pa so prišli do ključa, ki je odpiral vrata sobe pobega.