S takim ukrepom se po mnenju županje, svetnic in svetnikov občine Ljutomer zavira razvoj podeželja in spodbuja centralizacija. Pobudo so zato poslali v obravnavo na današnjem Svetu regije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
K sprejetju takega mnenja so jih spodbudile številne pripombe občanov in drugih investitorjev, da morajo plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti zemljišča pred izdajo gradbenega dovoljenja, in to tudi za zemljišča, ki so že opredeljena kot stavbna in na katerih je torej dopustno graditi.
V občinski upravi so nam povedali, da ima območje ljutomerske občine po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) po novih evidencah – stari pravilnik o vzpostavljanju bonitete oziroma bonitiranju zemljišča je bil sprejet leta 2008 – določeno bistveno višjo boniteto. »To pomeni, da mora investitor gradnje, kljub temu da je v občinskem prostorskem načrtu neka parcela že določena kot stavbna, pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati še odškodnino. Ta gre v celoti v državni proračun.«
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki je eno ključnih nosilcev urejanja prostora, smo poslali vprašanje, kako je mogoče, da pri spremembi namembnosti zemljišča v postopku spreminjanja občinskih prostorskih načrtov niso upoštevali dejstva, da če so spremembo odobrili, ne bi smeli pustiti, da se na teh zemljiščih bonitetne točke spreminjajo oziroma dvigajo. Z MKGP so nam na to pripombo odgovorili, da je njihovo ministrstvo vključeno izključno v postopke sprejemanja prostorskih aktov, tako da daje smernice in mnenja k prostorskim aktom. »Ministrstvo v postopkih sprejemanja prostorskih aktov obravnava predloge sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o urejanju prostora in zakonom o kmetijskih zemljiščih ter drugimi podzakonskimi predpisi. Kdaj je mogoča sprememba bonitete zemljišča, določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin, ki pa sodijo v pristojnost ministrstva za okolje in prostor oziroma republiške geodetske uprave. MKGP nima pravne podlage in pristojnosti, da bi spremembo bonitete zemljišč po sprejetju prostorskega akta kakor koli omejevalo.«
Iz Geodetske uprave Republike Slovenije, ki spada pod ministrstvo za okolje in prostor (MOP), so na naša vprašanja, zakaj, kje in kako je potekalo novo bonitiranje, kdo je bil pobudnik tega ter zakaj lastniki o tem niso bili obveščeni, odgovorili, da vodi podatek o boniteti zemljišča Geodetska uprava v zemljiškem katastru. Podatek o boniteti, pravijo v GURS, se izkazuje za zemljišča, ki so po dejanski rabi kmetijska ali gozdna. »Za prvo nastavitev oziroma določitev bonitetnih točk parcele so bili uporabljeni razpoložljivi podatki v času vzpostavitve, to je leta 2008. To so bili podatki o katastrskih kulturah in razredih ter dejanski rabi zemljišč. Določitev bonitete na podlagi teh podatkov je bila enkratno dejanje, podatki so se pripisali parcelam, ki so po dejanski rabi kmetijska ali gozdna.« Od prve vzpostavitve, pravijo v GURS, vodenje in vzdrževanje bonitete določa pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč, ki pravi, da so osnovni podatki za določitev bonitete podatki o tleh, klimi in reliefu. »Na podlagi teh,« pojasnjujejo, »je po enakih kriterijih, neodvisno od parcelnih mej, izdelan tudi grafični prikaz območij enakih bonitet. S tem je bil izboljšan in dopolnjen grafični prikaz, ki je ena od bistvenih strokovnih podlag za določitev bonitete v postopku določanja bonitete zemljišč in je osnova za določitev bonitete novim parcelam, nastalim v postopkih parcelacije ali komasacije. Zaradi izboljšanja in ureditve podatkov v omenjenem grafičnem prikazu se stanje bonitetnih točk ne spremeni, zato se lastniki parcel o spremembah grafičnih prikazov območij ne obveščajo.« Podatek o boniteti zemljišča, ki je pripisan parceli, se spremeni na zahtevo stranke, ob spremembi meje parcele ali takrat, ko se na parceli na novo določi ali spremeni dejanska raba. V Geodetski upravi še zapišejo, da se ob spremembi meje in torej nastanku nove parcele za to določijo tudi podatki, ki so vodeni v zemljiškem katastru; to so površina, dejanska raba in boniteta. »Če lastniki zahtevajo parcelacijo, je izdana odločba o parcelaciji in po dokončnosti odločbe se vpišejo nove parcele ter pripišejo podatki. Geodetska uprava lastnikov parcel posebej ne obvešča, saj je pripis podatkov novim parcelam posledica vložene zahteve in odločbe o parcelaciji.«