Paliativna obravnava je namenjena izboljšanju kakovosti življenja pacientom in njihovim svojcem, lajšanju trpljenja in simptomov napredovale bolezni, izvaja pa se v skladu s kulturnimi in verskimi prepričanji pacientov. Simpozij v Našicah je po besedah svetovalke za zdravstveno nego v SBMS Metke Lipič Baligač obravnaval teme, kot so kakovost življenja deležnikov v paliativni oskrbi, bioetika v paliativni oskrbi, percepcija paliativne oskrbe v skupnosti ter rehabilitacija paliativnih bolnikov. Strokovnjaki iz več držav so si izmenjali znanja in izkušnje, navezovali nova poznanstva in sodelovanja. Lipič Baligačeva je predstavila razvoj slovenske paliative, prve izkušnje paliativnega mobilnega tima, priložnosti in izzive, potrebe po oddelku in stacionarnih posteljah, predvsem pa potrebo po sistemski ureditvi slovenske paliativne oskrbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Tema simpozija je bila Živeti čim bolje. Zvjezdana Gvozdanović, pomočnica direktorja za zdravstveno nego pri gostujoči bolnišnici, ki je edina v Osiješko-baranjski županiji z oddelkom za paliativno oskrbo je izpostavila, da je pomembno izobraziti ljudi, kako izboljšati kakovost življenja paliativnih bolnikov, njihovih družin in članov multidisciplinarnega tima.
Spomnimo, da v soboški bolnišnici paliativni tim deluje od leta 2021, vanj so vključeni štirje zdravniki in tri diplomirane medicinske sestre, vodi ga Manuela Kuhar Makoter, koordinira pa Valentina Goršak Lovšin. "V Sloveniji imamo še zelo veliko dela na področju paliativne oskrbe, ki pa je nujno potrebna za kakovost paliativnih bolnikov. Je tudi kot možnost zmanjševanja stroškov oskrbe in nenazadnje - pred uvedbo evtanazije, o kateri se začenjajo razprave v strokovnih krogih, bi bilo potrebno kot alternativo razviti in uvesti v kliničnih okoljih in v domačih okoljih ravno paliativno medicino," meni Lipič Baligačeva.