V rastlinjakih podjetja Paradajz v Renkovcih in Veliki Polani trenutno poberejo od 230 do 250 ton paradižnika na teden. To jim uspeva, ker so dobili dovolj pobiralcev, s tem da jih še vedno iščejo. Dobra je tudi prodaja. Letos jo zaznamuje trend akcijskih ponudb, ki jih pripravljajo skupaj s trgovci. Doslej so ves pridelek prodali na slovenskem trgu, bodo pa ta teden Luštov paradižnik začeli prodajati tudi v trgovinah enega od trgovskih ponudnikov v Istri. Kako bo s prodajo v naslednjih mesecih, je težko napovedati, pravi Kristjan Magdič, direktor in solastnik podjetja, bo pa to v veliki meri odvisno od tega, koliko paradižnika bo v prihodnjih tednih dozorelo po domačih vrtovih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Letošnja sezona se od lanske razlikuje po občutnem pomanjkanju svetlobe. Do konca maja je bilo izmerjene za kar 38 odstotkov manj svetlobe kot v enakem obdobju lani. To je velik odklon glede na to, da so bila doslej običajna nihanja od pet do največ deset odstotkov. Zaradi pomanjkanja svetlobe je bil pridelek manjši, pove Magdič, kar so občutili skoraj vsi pridelovalci paradižnika v Evropi, na kakovost plodov pa to ni vplivalo, razen morda pri obranih v aprilu.
Češnjev z najvišjo ceno
Kljub takšnim razmeram paradižnika na trgu ne primanjkuje. Magdič pojasni, da pomanjkanja ni čutiti zaradi pridelave poletnega paradižnika na večjih površinah, potem ko so pridelovalci zmanjšali obseg zimske pridelave. Enako so se odločili tudi v podjetju Paradajz, saj so zaradi visokih stroškov energije izpustili zimsko pridelavo v rastlinjaku v Veliki Polani in ga potem namenili pridelavi poletnega paradižnika. Zaradi ugodnejših cen energije bodo oktobra tu znova posadili sorte, primerne za zimsko pridelavo.
Takšna nihanja pri proizvodnji paradižnika vplivajo tudi na oblikovanje borzne cene za to povrtnino. Na začetku je bila zaradi pomanjkanja dokaj dobra, nato je padla. Razmere na trgu rušijo tudi nekateri veliki pridelovalci, ki svoje presežke ponudijo trgom vzhodne Evrope po zelo nizkih cenah, s čimer pritiskajo na domače pridelovalce.
Do konca maja je bilo izmerjene za kar 38 odstotkov manj svetlobe kot v enakem obdobju lani.
Magdič poudari, da sami cen paradižnika letos niso bistveno spreminjali, so pa jih zvišali lani v primerjavi z letom prej, vendar manj, kot je znašal dvig stroškov pridelave. Prav tako svojih marž pri prodaji niso zviševali trgovci. Po najvišji ceni prodajajo češnjev paradižnik, ki pa je po besedah Magdiča še zmeraj primerljiva s cenami drugih ponudnikov. Razlog za razmeroma visoko ceno je najprej v pridelavi, kajti na kvadratni meter lahko pridelajo od 20 do 24 kilogramov tega paradižnika, grozdastega približno 55 kilogramov. Na ceno potem vpliva tudi strošek embalaže, pakiranja in transporta.