Že 27. strokovno posvetovanje pod okriljem Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), ki ga organizira skupaj z več fakultetami, ministrstvi za kohezijo in regionalni razvoj ter za okolje, podnebje in energijo, Znanstvenim raziskovalnim središčem Bistra in s podporo norveškega finančnega mehanizma ter drugih deležnikov, letos poteka pod naslovom "S komunikacijo v slovensko okoljsko modernizacijo". Namen posveta je krepitev dialoga, okoljskega komuniciranja in političnih, strokovnih ter medijskih razprav. Organizatorji želijo odgovoriti na vprašanje, kaj storiti, da bomo dosegli soglasje med različnimi rešitvami v imenu javnega interesa v smeri čimprejšnjega udejanjenja zelenega prehoda. Poudarki posveta so na zagotavljanju pluralnosti in izzivih preoblikovanja sektorjev, ki bodo v prihodnjih letih ključni za naš razvojni preboj. Kot vsako leto, so tudi letos med posvetom priredili novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili organizatorji in sodelujoči strokovnjaki, ki na posvetu vodijo štiri vsebinske panele.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(MORAVSKE TOPLICE) Lahko bi bili najboljši na svetu, a manjkajo dejanja
V Moravskih Toplicah je potekal 24. strokovni posvet na temo okoljskih izzivov, ki poteka pod naslovom Okoljska samozadostnost Slovenije - od besed k dejanjem.
Uvodoma je na novinarski konferenci besedo dobila priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je opozorila na pomen sodelovanja med različnimi deležniki, tudi na političnem področju, ki je po njeni oceni razcepljena glede okoljskih tem. "To nesodelovanje nam jemlje dragocen čas in voljo, sodelovanje pa se začne s komunikacijo, ki mora biti ustrezna," je poudarila Kajfež Bogatajeva, ki je dejala, da civilna družba okoljskih problemov ne sme reševati s protesti in upori, ampak z dovolj zgodno vključenostjo v odločevalske procese. O okoljski komunikaciji, ki je že v naslovu letošnjega posveta, je nekaj besed povedal Andrej Lukšič iz ljubljanske fakultete za družbene vede. Lukšič je pojasnil, da se v Sloveniji in v Evropski uniji uveljavlja komunikacijski koncept vladovanja, na posvetu pa so razpravljali, kako nadgraditi obstoječi odločevalski komunikacijski proces. Filip Kokalj iz fakultete za strojništvo, ki je spregovoril o učinkoviti energijski izrabi odpadkov, je spomnil, da je strokovna konferenca, ki jo vsako leto priredijo in soorganizirajo v Moravskih Toplicah, odlična priložnost, da vsa znanja skušajo prenesti v stroko in v družbo. Poudaril je, da imamo kot država žal prenizke kapacitete za energijsko izrabo odpadkov, zato velik del naših odpadkov izvažamo v tujino. "S tem izvažamo lasten energetski vir in za to še plačujemo, hkrati pa gre za obnovljiv vir in tako še poslabšujemo našo bilanco," je opozoril. Rudi Vončina iz Elektroinštituta Milan Vidmar je predstavil panel na temo nizkoogljičnega in krožnega gospodarstva, pri čemer je poudaril pomen racionalne rabe virov in spomnil na Nacionalni energetski in podnebni načrt kot ključen strateški dokument. Po njegovem mnenju je nizkoogljično in krožno gospodarstvo temelj naše ne tako oddaljene prihodnosti in temelj našega preživetja. Zadnji, četrti panel, ki se nanaša na preprečevanje nastajanja odpadkov in krožno rabo virov s ponovno uporabo, je predstavil Igor Petek, direktor podjetja Publikus. Kot je dejal, se v Sloveniji izvajajo nekatere aktivnosti za spodbujanje ponovne uporabe, a da to področje kliče k spremembam in vzpostavitvi sistema, ki bo spodbujal deležnike k sodelovanju.
Spregovorila sta še Klavdija Rižnar iz Bistre, ki se je osredotočila predvsem na aktivnosti raziskovalnega središča in projektno delo ter pri tem izpostavila pomen norveškega finančnega mehanizma, ki omogoča tovrstne okoljske projekte, in prvi mož podjetja Zeos Emil Šehić, ki se ukvarja s tako imenovanimi elektronskimi oziroma e-odpadki. Gre namreč za najhitreje rastočo skupino podatkov v Evropski uniji, stopnja recikliranja pa je zelo nizka. Kot je ponazoril, je količina odpadkov samo v zadnjem desetletju narasla za 80 odstotkov, do leta 2030 pa bo še za dodatnih 30 odstotkov, pri čemer pa je stopnja recikliranja zgolj na dvajsetih odstotkih. "Iz e-odpadkov dobimo samo odstotek redkih zemljin, ki jih ponovno uporabimo, kar pomeni, da 99 odstotkov redkih zemeljskih surovin še vedno kopljemo, in Slovenija pri teh stopnjah ni nobena izjema," je opozoril Šehić.
Predsednik ZEG in prvi mož organizacijskega odbora Karel Lipič je povedal, da je letos na posvetu v Moravskih Toplicah prisotnih približno 140 udeležencev, sodeluje pa 23 predavateljev in 25 strokovnjakov v različnih tematskih okroglih mizah iz Slovenije, Norveške, Hrvaške in Srbije. Vse sklepe, ki jih bodo izoblikovali in sprejeli na letošnjem posvetu, bodo posredovali odločevalcem.