Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) opozarja na večji pojav nevarne rastlinske bolezni hrušev ožig. Bolezen se je v Sloveniji prvič pojavila leta 2001, od takrat je navzoča povsod in nima več statusa karantenskega škodljivega organizma, kar pomeni, da o njenem pojavu ni več treba obveščati UVHVVR. Tudi za izvajanje zaščitnih ukrepov morajo poskrbeti imetniki rastlin sami in ne več fitosanitarni inšpektorji.
Bolezen povzroča bakterija, ki okuži sadne in okrasne rastline, za ljudi in živali pa ni nevarna. Med rastlinami, ki so najpogosteje okužene, so jablane, hruške, kutine, nešplje, glogi, jerebike, šmarne hrušice, japonske kutine, panešplje, ognjeni trni, japonske nešplje in fotinije. Bolezen se kaže na več načinov, pri občutljivejših vrstah, kot so kutina, jablana in hruška, se posušijo veje in cele rastline, pri manj občutljivih vrstah pa se posušijo posamezni okuženi cvetovi in poganjki.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Alzheimerjeva bolezen: Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni.
Z vetrom in dežjem
Okužene veje in poganjke je treba izrezati čim prej, in to ob suhem vremenu ter stalnem razkuževanju orodja in rokavic. Izrezati je treba dva- do trikratno dolžino prizadetega dela in razkužiti tudi rane v lesu, izrezane veje pa je treba previdno izvleči iz krošnje, da se prepreči širjenje okužbe, ali pa jih izrezovati neposredno v vrečo, če je to možno. Okužene rastlinske dele ali rastline je treba uničiti s sežigom do pepela na mestu samem oziroma na za to določenem zemljišču. Rastline z izrezanimi okuženimi deli in gostiteljske rastline morajo imetniki redno pregledovati, po potrebi pa ponovno izrezati okužene veje in poganjke. Tudi po neurju, zlasti po toči, je priporočljivo škropljenje z bakrovimi pripravki, da se rane v lesu razkužijo.
Kot še sporočajo iz UVHVVR, so lahko okužbe v tem delu leta posledica okužb iz prejšnjih let, bakterija pa se lokalno širi z vetrom in dežjem, prenašajo jo tudi čebele, ptice in druge žuželke. Na večje razdalje se širi z okuženimi sadikami, večji izbruhi bolezni pa se pojavijo vsakih nekaj let, ko so razmere ugodne za okužbo v času cvetenja. Ta dejavnika sta ustrezna temperatura in vlaga.