Po koncu pogajanj med voditelji držav članic Evropske unije o finančnem okviru 2021–2027 in svežnju za okrevanje je znano tudi, koliko denarja bo v tem obdobju namenjenega za slovensko kmetijstvo.
Slovenija bo lahko za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike dobila 1,6 milijarde evrov, od tega 818 milijonov evrov za neposredna plačila in 708 milijonov evrov za razvoj podeželja. Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da je s tem Sloveniji uspelo na področju skupne kmetijske politike zadržati obseg neposrednih plačil na primerljivi ravni kot v iztekajočem se obdobju 2014–2020. »Hkrati je bistveno izboljšala prvotni predlog Evropske komisije glede sredstev za ukrepe razvoja podeželja ter v zadnjih urah pogajanj pridobila dodatnih 50 milijonov evrov na tem področju,« so še zapisali. »Ves čas smo si prizadevali za ohranitev obsega sredstev skupne kmetijske politike, zlasti za neposredna plačila in sredstva razvoja podeželja. Glede na končni rezultat lahko povem, da smo bili pri tem tudi uspešni, tako na ravni EU kot tudi z vidika Slovenije,« je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec izrazila zadovoljstvo na tiskovni konferenci, na kateri je predstavila izkupiček pogajanj. S tem bosta imela po njenih besedah slovenski kmetijsko-živilski sektor in podeželje v naslednjem sedemletnem obdobju dobro podlago za dosego ambiciozno zastavljenih razvojnih ciljev.
Jure Zauneker
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je zadovoljna z izkupičkom pogajanj na ravni Evropske unije in meni, da bo lahko s temi sredstvi slovensko kmetijstvo doseglo ambiciozno zastavljene cilje. Foto Jure Zauneker
Pivčeva pravi, da bodo veliko pozornosti namenili procesom digitalizacije in uvajanju inovacij v kmetijstvu, pa tudi aktivnostim, ki so povezane z zagotavljanjem varne in kakovostne hrane. Pri tem med drugim navaja sledljivost, jasno označevanje kmetijskih izdelkov in vzpostavljanje masnih bilanc po posameznih področjih.
Vodja soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Franc Režonja pravi, da smo sicer lahko zadovoljni z višino sredstev, ki bodo Sloveniji na voljo, a pri tem opozarja, da to še ne pomeni, da bomo ta denar zagotovo dobili. »Dobili ga bomo, če bomo imeli dobre projekte. Od nas je zdaj odvisno, ali se bomo znali v regiji organizirati in pripraviti takšne projekte. Sam vidim priložnost predvsem v infrastrukturnih projektih, in sicer moramo pripeljati vodo iz reke Mure v osrednji del Prekmurja, kjer je zaradi plitkih tal najbolj sušno območje.«
Jure Zauneker
Vodja soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Franc Režonja opozarja, da bo treba na regijski ravni pripraviti dobre projekte, da bi prišli do evropskega denarja. Foto Jure Zauneker
Režonja med prioritetami omenja tudi izkoriščanje geotermalne energije in gradnjo reinjekcijskih vrtin. »Na tem področju pa ni vse odvisno od nas, kajti če bo ministrstvo za okolje na načelni ravni vse projekte podprlo, hkrati pa bodo še naprej delali vse, da nihče ne dobi koncesije, potem vse skupaj nima smisla.« Režonja še poudarja, da bi morale ostati enake tudi investicije v okviru programa razvoja podeželja. »Ne predstavljam si, da bi v Pomurju izgubili ukrep kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil, saj nam bo potem še bolj padla količina organskih snovi v tleh.«