vestnik

Sprememba na vrhu najbogatejših Slovencev in skok družine Karoly

STA, Vestnik, 23. 11. 2023
Jure Kljajić
Tomaž Gider, prokurist družbe GMT, se je v prošnji revije Finance Manager za komentar odzval, da je glede na njegovo poznavanje razmer v panogi in na trgih EU ob cenitvah in prodaji podobnih podjetij ocena zelo pesimistična.
Aktualno

Vodilna je družina Igorja Laha, ki so ji namerili 385 milijonov evrov premoženja. Stoterica najpremožnejših je premoženje glede na lani povečala za osem odstotkov na 8,7 milijarde evrov, kar je največ doslej.

Lahu in njegovi družini se je premoženje glede na lani povečalo za 45 odstotkov oz. 119 milijonov evrov, kar je največji skok na lestvici, merjeno v evrih. V štirih letih se je Lahovo premoženje početverilo, za kar gre zasluga predvsem veliki rasti vrednosti Steklarne Hrastnik, ki za letos napoveduje 22 milijonov evrov čistega dobička in jo pri Finance Managerju vrednotijo na skoraj četrt milijarde evrov.



Drugi pomemben del premoženja so nepremičnine, med njimi velika poslopja v Ljubljani, združene pod skladom Ceeref. Lahove družbe imajo med drugim v lasti tudi deleže državnih elektrodistribucijskih podjetij.

Drugo mesto si delita do letos devetkrat vodilna Iza Sia Login in Samo Login s po 345 milijonov evrov premoženja, kar je enako kot lani. Bila bi še vedno na vrhu, če pri reviji njunega premoženja ne bi razdelili na dva dela, potem ko sta se zasebno razšla. Glavnino svojega premoženja črpata iz kupnine ob prodaji razvijalca iger Outfit7 in dividend, ki sta si jih v letih lastništva izplačala iz družbe. Na četrtem mestu je Boštjan Bandelj, lastnik trgovca z emisijskimi kuponi Belektron (276 milijonov evrov; -6 odstotkov), na petem družina Šešok, ki ima med drugim v lasti skupino Iskra (270 milijonov evrov; -10 odstotkov). V deseterici sledijo Vesna in Dari Južna (268 milijonov evrov; +18 odstotkov), Jure Knez (243 milijonov evrov; +59 odstotkov), Damian Merlak (236 milijonov evrov; +11 odstotkov), Joc Pečečnik (218 milijonov evrov; brez spremembe) ter Igor Akrapovič (213 milijonov evrov; +20 odstotkov) in Ivo in Anastasia Taja Boscarol (213 milijonov evrov; +10 odstotkov).


Družina Karoly se je dvignila, družina Polanič pa padla na lestvici


Od Pomurcev, v pravem pomenu besede, lahko najdemo med stoterico le družini Polanič in Karoly. Ravno slednji so letos močno popravili uvrstitev, saj so se z lanskega dna lestvice dvignili za kar 33 mest na 67. mesto, njihovo premoženje pa se je iz 33,3 milijona povečalo na 49,5 milijona evrov. Družina Karoly ima v lasti podjetje GMT, ki se ukvarja z uvozom, distribucijo in prodajo avtodelov ter je zastopnik za prodajo motornih olj znamke Castrol v Sloveniji, Srbiji, Bolgariji in na Hrvaškem. Podjetje, ki ga je leta 1992 v Murski Soboti ustanovil Vladimir Karoly z ženo Ido, danes vodita hčeri in s simboličnim deležem zet Tomaž Gider. Po upadu prihodkov v letu 2020, so ti predlani poskočili za 18 odstotkov, lani pa še za 23 na rekordnih 132,6 milijona evrov, so poudarili v reviji Finance Manager in dodali, da je skupina GMT čisti dobiček ob tem podvojila na 7,1 milijona evrov, kar je najboljše v zadnjih devetih letih.

denar, bankovci
Saso Radej/M24
Fotografija je simbolična


Na drugi strani je družina Polanič, ki obvladuje poslovni imperij, v katerega spadata Pomgrad in Panvita, na lestvici 100 najbogatejših Slovencev padla za 22 mest na 81. mesto, njihovo premoženje pa se je iz lanskih 48,2 milijonov evrov letos znižalo na 43,3 milijona evrov. Imperij, ki ga je ustvaril letos preminuli Stanko Polanič skupaj s partnerjema Jožefom Horvatom in Antonom Ravničem, vodi naslednja generacija. Mlajša Polaniča sta si tako razdelila gradbeni in kmetijski del, Peter je direktor Panvite, Iztok pa predsednik uprave Pomgrada. Kot so navedli v reviji Finance Manager, je ocenja premoženja Polaničevih letos nekoliko nižja zaradi gradbenega dela poslov, saj je Pomgrad lani posloval slabše kot leta 2021. Prihodko je bilo za 140 milijonov evrov, kar je 1 milijonov evrov manj, čisti dobiček pa se je zmanjšal za 44 odstotkov. Upad javnih naročil naj bi se poznal tudi letos in v letu 2024. Boljši rezultati so bili v kmetijstvu, kjer so ob krepkem dvigu cen povečali prihodke in okrepili tudi maržo.

Omeniti velja še Iztoka Lipnika, ki sicer ni Pomurec, je pa 30-odstotni lastnik gornjeradgonske družbe Elrad International, ki izdeluje elektronske sklope za končne izdelke na področju malih gospodinjskih aparatov, električnih orodij, bele tehnike in avtomobilske industrije. Lipnik na lestvici z 56,2 milijona evri zaseda 49. mesto. Med stoterico letos ni več družine Puklavec iz Ormoža, lastnice ene največjih vinskih kleti pri nas, katere lastnik Vladimir Puklavec je preminil lani.


Rastoči stroški zavirajo rast premoženja


Rast skupnega premoženja stoterice je bila skromnejša kot v prejšnjih dveh letih. Glavni razlog, da premoženje s težavo sledi inflaciji, so rastoči stroški v podjetjih, ki so v njihovi lasti. Podjetja so sicer na takšne spremembe v okolju dobro pripravljena, vseeno pa so se dobičkovne marže znašle pod pritiskom, kar zavira rast ocenjenega premoženja, pravijo pri reviji in dodajajo, da so imeli v preteklosti zasluge za visoke skoke ocen tudi prevzemi po večkratnikih dobička, ki jih v obdobju rasti obrestnih mer ni več zaznati. Meja za vstop na lestvico se je z lanskih 33,3 milijona zvišala na 35,2 milijona evrov. Med stoterico so štirje novinci in šest povratnikov.

Najvidnejši nov obraz je kapetan nogometne reprezentance Jan Oblak z ocenjenimi 38,9 milijona evrov. Tako se je pridružil trem športnikom z uspešnimi karierami v ameriških profesionalnih ligah Luki Dončiću, Goranu Dragiću in Anžetu Kopitarju. Za visoke skoke na lestvici so zaslužna podjetja, ki ponujajo učinkovite energetske rešitve. Največji skok, merjeno v odstotkih je uspel lastnikoma proizvajalca toplotnih črpalk Kronoterm Bogdanu Kronovšku in Nataši Besednjak (72,6 milijona evrov; +83 odstotkov), in sicer ob povečanju prihodkov podjetja za 171 odstotkov na 42,3 milijona evrov in ustvarjenih 9,2 milijona evrov dobička. Rast povpraševanja po toplotnih črpalkah je dala zalet tudi velenjskemu podjetju Firšt v lasti Franca in Elizabete Firšt, ki je specializirano za ventile in regulatorje ogrevanja, iskane med proizvajalci toplotnih črpalk. Z ocenjenimi 36,9 milijona evrov sta novinca med stoterico.

Na lestvici sta še dva nova obraza: lastnik komendskega podjetja IMP Pumps Damir Popović (40,3 milijona evrov) in David Svetličič, ki se je na lestvico povzpel predvsem po zaslugi proizvajalca avtodomov Tourne Mobil, je pa tudi lastnik družb Asi in Lev.

Finance Manager izpostavljajo tudi največjega lastnika trboveljskega Dewesofta Jureta Kneza, ki se je s rastjo premoženja za 90 milijonov na 243 milijonov evrov, kar je šestkrat toliko kot pred štirimi leti, prvič uvrstil med deseterico. Oceno vrednosti so pri Finance Managerju zvišali ob lani ustvarjenih 76,4 milijona evrov prihodkov in 31-odstotni EBIT dobičkovni marži Dewesofta.

lestvica premoženje najbogatejši GMT pomgrad panvita karoly polanič
Kaj zdaj berejo drugi