V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so za STA navedli, da pri sekvenciranju genomov novega koronavirusa sodelujejo oddelki diagnostične, javozdravstvene in raziskovalne mikrobiologije. Določanje genoma poteka direktno iz vzorcev, da bi bila sekvenca dobra, pa mora biti virusa v vzorcu dovolj. V tem primeru pa pridobljena sekvenca ni popolna.
Tisti deli, ki so jih lahko analizirali, se povsem ujemajo z angleškim sevom, trdijo v NLZOH. Zato predvidevajo, da je v vzorcu zelo verjetno bil prisoten novi angleški sev, ne morejo pa tega povsem potrditi.
Poleg nacionalnega laboratorija analize vzorcev množično opravljajo tudi na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, od koder so nedavno sporočili, da novega seva med analiziranimi vzorci še niso zaznali. Ali še vedno niso zaznali novega seva, pa danes za STA niso pojasnili.
Nevarnost novih sevov - gre za angleški, škotski in južnoafriški - ni v tem, da bi povzročali težji potek bolezni, ampak zaradi mutacij povzročajo večjo kužnost. Po ocenah strokovnjakov se je reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi en okuženi prenese okužbo, pri novem sevu povečalo za približno 0,4.
V NLZOH navajajo, da je oblika novega seva virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka. To dokazujejo tudi primeri iz Anglije, kjer niso opazili ponovnih okužb z novim sevom pri ljudeh, ki so že bili okuženi s starim virusom. Protitelesa, sprožena ob prvi okužbi, tako varujejo tudi pred novim sevom, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novemu sevu, navajajo v laboratoriju.