Turizem in gostinstvo sta panogi, ki sta bili zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov najbolj prizadeti. Po svoje sta, predvsem turizem, na račun ukrepov dobili tudi največ državne pomoči. Lanski turistični boni so se pokazali kot zadetek v polno. Letos smo dobili še njihovo novo izdajo, sicer ne tako radodarno, vendar z možnostjo uporabe tudi v gostinstvu, športu in kulturi.
Za kulturo 14 odstotkov, za šport šest
Od začetka unovčevanja prvotnih turističnih bonov, od 19. junija lani, do 24. oktobra letos je bilo unovčenih 1.577.486 bonov (77 odstotkov) v skupni vrednosti 222.542.320 evrov (62 odstotkov vrednosti potencialno vseh unovčenih bonov). Odstotka sta različna, ker nekateri upravičenci bona še niso unovčili v celotni vrednosti.
Od začetka unovčenja novih bonov, to je od 16. julija letos, do 24. oktobra je bilo unovčenih 1.088.889 bonov (53 odstotkov) v skupni vrednosti 76.531.538 evrov (41 odstotkov vrednosti vseh).
Največ, 43 odstotkov, vseh novih bonov je bilo unovčenih v gostinstvu, sledi turizem, kjer jih je bilo unovčenih 37 odstotkov, za kulturo smo porabili 14 odstotkov bonov, od tega več kot dve tretjini za nakup knjig, učbenikov in delovnih zvezkov, preostalih šest odstotkov pa je bilo unovčenih za šport.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kaj so odkrili inšpektorji?
Tako na področju turističnih bonov kot tudi na področju bonov 21 je za nadzor pristojen Tržni inšpektorat RS, ki preverja ali je storitev, ki je navedena na računu in za katero se opravi nakazilo s strani finančne uprave, dejansko izvedena, ter ali je ponudnik storitve za istovrstno storitev potrošniku, ki želi plačati z bonom, zaračunal isto ceno kot bi jo, če bi potrošnik plačal z drugimi plačilnimi sredstvi. Tržni inšpektorat RS pa je pristojen tudi za nadzor nad upravičencem do bona, in sicer z vidika, ali je bil ta prenesen na drugega upravičenca skladno z zakonom.
V okviru nadzorov, pojasnjujejo na inšpektoratu, so bile ugotovljene določene zlorabe pri unovčevanju bonov, in sicer prihaja do unovčevanja bonov upravičencev, ki za to sploh ne vedo (t.i. kraje bonov), pojavljajo pa se tudi subjekti, ki v zameno za unovčen bon ponujajo upravičencu določeno vsoto gotovine. Postopki so še v teku, zato vam podatkov o končnih ugotovitvah še ne morejo posredovati.
Sicer pa je bilo na področju turističnih bonov do sedaj opravljenih 298 pregledov, pri čemer je bilo izdanih 11 opominov, izrečenih 12 glob, 166 postopkov pa je bilo ustavljenih, ker nepravilnosti niso bile ugotovljene. Na področju bonov 21 pa je bilo opravljenih 49 pregledov, od tega je že ustavljenih 34, ostali pa so še v teku, so za Vestnik sporočili z inšpektorata.
Moravske Toplice takoj za Piranom in Kranjsko Goro
Po podatkih finančne uprave je Občina Moravske Toplice (unovčenih 92.084 bonov v znesku 12.755.564 evrov) daleč najbolj turistično priljubljena pomurska občina. Le v dveh slovenskih občinah je bilo unovčenih več bonov in v večjem znesku, to sta Piran (unovčenih 280.493 bonov v znesku 40.807.302 evra) in Kranjska Gora (unovčenih 98.417 bonov v znesku 12.563.529 evrov). Moravske Toplice so tako prehitele tudi paradne konje slovenskega turizma, kot so Bled, Bohinj, Podčetrtek, Bovec, Brežice, Izola, Koper in Ljubljana.
Kot pravi Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze, so se po sprostitvi ukrepov prenočitvene kapacitete v zelo kratkem času skoraj v celoti zapolnile, v poletnih mesecih pa skorajda ni bilo mogoče najti proste sobe. Po rekordnem letu 2019, ko je bilo v Pomurju ustvarjenih več kot milijon prenočitev, se je lani turizem povsem ustavil in ustvarjenih je bilo za 32 odstotkov manj prenočitev kot leto prej. Trend se je nadaljeval tudi v prvi polovici letošnjega leta, vendar so se nato v poletni sezoni razmere izboljšale. »Upoštevajoč dejstvo, da smo bili v letu 2020 od oktobra zaprti, ocenjujemo, da bomo, če ostanemo v obratovanju, presegli lanske številke,« je optimističen Kamenšek.
Podatki za moravskotopliško občino denimo kažejo, da je število prenočitev v juliju, avgustu in septembru letos preseglo število v enakih mesecih leta 2019, ko novega koronavirusa še ni bilo na obzorju.
Vrnili so se brez bonov
Na Turistični kmetiji Puhan, kjer poleg hrane in trgovine ponujajo še nastanitve, so polno zasedeni vse do konca leta. Po besedah Katarine Gjerkeš Puhan je bil učinek turističnih bonov izjemno pozitiven, čeprav so bili sprva skeptični glede tipa gostov, ki jih bodo boni privabili. »Veliko je tudi takšnih, ki so lani izkoristili bon in so letos spet prišli brez bona. Tudi kar se gostinstva tiče, se je z novim bonom povpraševanje precej dvignilo.«
Da bodo sprejemali nove bone, so se prav tako odločili v soboški piceriji Nona, kjer ga je možno unovčiti za zneske nad 50 evrov. »Glede na to, da smo utrpeli toliko izpada, bomo sprejeli vso pomoč, ki je na voljo,« priznava šef Smiljan Fekonja, ki doda, da imajo z unovčevanjem precej težav, predvsem ko je gneča. Da bi si nekoliko olajšali postopek, so se odločili za uporabo aplikacije, ki v hipu prikaže stanje bona posamezne stranke. »V praksi se je to pokazalo za pravilno odločitev, saj včasih pridejo stranke, ki so bone že v celoti porabile.«
Kamenšek ob tem pove, da je bilo statistično razmerje med tujimi in domačimi gosti v preteklosti v Pomurju le rahlo na strani domačih. V letu 2019 je bilo to razmerje denimo 54 proti 46 odstotkov v prid domačim gostom, na račun epidemije in bonov pa so domači gostje lani v Pomurju ustvarili že skoraj 85 odstotkov celotnega turističnega obiska. Letos se je delež nekoliko zmanjšal in trenutno domači gostje tvorijo 78 odstotkov vsega obiska. »Treba je poudariti še, da je povprečna doba bivanja turista v Pomurju od 3 do 4 dni, slovensko povprečje pa je od 2 do 3 dni,« še pove prvi mož Pomurske turistične zveze.
»Umirajočemu bomo odvzeli kisik«
Veljavnost turističnih bonov se konec leta izteka in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je za Vestnik potrdilo, da podaljšanja ukrepa ne načrtujejo. Temu odločno nasprotuje Metod Grah, lastnik Term Vivat, ki je bil eden izmed pobudnikov tovrstnega ukrepa.
»Slovenija je temnordeča na epidemiološkem zemljevidu in dnevno se vrstijo odpovedi tujih agencij. Prihodkov v prvem trimesečju leta 2022 ne bo, saj bo tudi domače povpraševanje zaradi izteka veljavnosti bonov močno upadlo,« opozarja Grah, ki spomni še na pozitivne učinke bonov na fiskalne prihodke, potrošnjo in druge dejavnosti, povezane s turizmom.
V isti sapi opozarja na vračanje državne pomoči zaradi preseganja prihodkov, kar bo prizadelo številna turistična podjetja. »Mi smo umirajočega ohranjali pri življenju, zdaj ko je začel dihati, pa mu bomo odvzeli kisik,« slikovito ponazori lastnik term v Moravskih Toplicah, ki omeni še ukrep moratorija na kredite, s čimer so po njegovi oceni banke z obračunavanjem obresti zelo zaslužile.
Grah tako predlaga podaljšanje veljavnosti bonov do 30. junija 2022, ukinitev vračanja državne pomoči in spremembo načina obračunavanja obresti bank na moratorij kreditov.
Če že, naj bo zaprtje brez izjem
Nad turizmom medtem že nekaj časa visi temen oblak. Ob slabšanju epidemičnih razmer se namreč vse glasneje govori o morebitnem omejevanju javnega življenja in ravno gostinstvo ter turizem sta praviloma prva na vrsti. Gjerkeš Puhanova, Fekonja in Grah se strinjajo, da če bo že prišlo do tega, naj bo zaprtje za vse brez izjem, da se stvari enkrat za vselej uredijo. »Naj se odvržejo rokavice in gremo s kolektivne na individualno odgovornost, to je 48-urno testiranje, ki gre iz žepa necepljenega delavca. V mesecu dni bomo v državi precepljeni,« Metod Grah predlaga radikalno rešitev.