Lanskega julija so po naporih, ki so trajali od leta 2019, v državnem svetu sprejeli sveženj pokrajinske zakonodaje in predloge zakonov poslali v državni zbor. Po začetnem navdušenju, tudi takratne predsednika države Boruta Pahorja, je bilo hitro jasno, da sprejem zakonov ni niti malo realen. Vlada se je namreč izrekla proti pokrajinskemu paketu, saj ustanovitev pokrajin ne more biti prioriteta ob številnih drugih izzivih, predlogi pa da "spreminjajo in rušijo celotni sistem državne uprave". Podobno stališče je zavzel tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je bil v času županovanja v Murski Soboti med najglasnejšimi pobudniki po ustanovitvi pokrajin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Čas se je iztekel: Racman predlaga stečaj JP Prlekija
Artur Racman, direktor Javnega podjetja Prlekija, je minuli petek na murskosoboško okrožno sodišče podal predlog za začetek stečajnega postopka nad javnim podjetjem.
PREBERITE ŠE:
Pokrajine, tudi Pomurska, na poti v državni zbor. Pahor: Gre za zgodovinski trenutek
(REGIONALIZACIJA) Do pomurske pokrajine trnova pot
(POKRAJINE) Za vlado regionalizacija ni prioriteta, a v pomurski regiji bodo vztrajali
Septembra bodo poskušali ponovno?
Ne glede na to, da je bilo jasno, da politične volje za ustanovitev pokrajin še zmeraj ni oziroma ideji niso naklonjeni tisti, ki imajo škarje in platno v rokah - torej trenutna vladna koalicija, pa bi zakonodajne predloge vseeno morali prihodnji mesec obravnavati v državnem zboru. To se očitno ne bo zgodilo, saj bo, kot vse kaže, državni svet storil isto kot je storila vlada pri predlogu zakona o dodatkih v pravosodju - predloge bo umaknil iz zakonodajnega postopka. Predlog o umiku treh zakonov - predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, predlog zakona o financiranju pokrajin in predlog zakona o pokrajin - so namreč izglasovali na minuli skupni seji interesne skupine lokalnih interesov in komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Pobudnik umika je predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki se je sicer zahvalil pripravljalcem zakonodaje, a ocenjuje, da bi bilo glede na izraženo nepodporo potrebno pred odločanjem v državnem zboru smotrno opraviti dodatna posvetovanja in analize zakonskih rešitev s vsemi ključnimi deležniki. V primeru, da bi zakone v državnem zboru zavrnili, kar je bil tako ali tako gotov scenarij, bi moralo preteči leto dni, da bi jih lahko ponovno vložili v državni zbor.
Številni svetniki nad idejo o umiku vseeno niso bili navdušeni, zato so poleg umika izglasovali še dodaten sklep, in sicer, da bo državni svet sveženj pokrajinske zakonodaje ponovno vložil v zakonodajni postopek septembra letos. Med člani interesne skupine lokalnih interesov, katere članic je tudi prekmurska svetniva Jasmina Opec Vöroš, je oba sklepa podprlo 15 svetnikov, dva pa sta bila proti. Tudi komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je umik podprlo z devetimi glasovi za in enim proti, kar pomeni, da bo do njega po vsej verjetnosti tudi prišlo, saj je večina za redno sejo državnega sveta, na kateri mora biti pobuda predsednika državnega sveta obravnavana, tako zagotovljena.
Med redkimi glasovi proti je bil glas Opec Vöroševe, ki je spomnila, da pokrajine niso zgolj ustavna kategorija, ki se ne izvaja, ampak tudi velika razvojna priložnost za regije, ki so oddaljene od Ljubljane in demografsko ogrožene. "Argument, da predlog ni najbolj optimalen, ne vzdrži. Ravno parlamentarni zakonodajni postopek je kraj, kjer se zakonodaja lahko z amandmaji izboljšuje," je dejala prekmurska državna svetnica in poudarila, da bi državni svet moral vztrajati pri ustanovitvi pokrajin. Pri tem je citirala ministrico za javno upravo Sanjo Ajanovič Hovnik, ki je v odgovoru na poziv Združenja občin Slovenije po nadaljevanju aktivnosti glede ustanovitve pokrajin zapisala, da "za tako radikalni poseg v upravno politično strukturo Republike Slovenije ni političnega soglasja in zato ustanovitev pokrajin ni prednostna naloga te vlade".
