Že v kapljici lahko določijo težke kovine
Barbara Petovar, ki prihaja iz Gornje Radgone, je v svojem doktorskem delu raziskovala nove metode za določanje težkih kovin. »Razvili smo nove senzorje, modificirali že znano elektrodo z različnimi modifikatorji in to elektrodo uporabili za določanje težkih kovin v sledovih vodnih raztopin. Pri preizkusih različnih modifikacij in optimizacij nam je uspelo doseči nizke meje zaznave in široko linearno koncentracijsko območje, kar pomeni, da so bile naše metode uporabne že za vzorce z nizko koncentracijo težkih kovin.« Analizirali so prst, vodo, ribe, in ker se je takrat pojavila afera s težkimi kovinami v čokoladi, tudi čokolado, tovrstne analize pa je možno narediti tudi v drugih snoveh. Gre za preprosto, poceni in zelo uporabno metodo, s katero lahko že v kapljici izmerijo vsebnost težkih kovin. Te so toksične za človeka, ker se nalagajo v telesu in škodujejo zdravju, zato je ugotavljanje vsebnosti zelo pomembno. Kot asistentka dela v laboratoriju za analizno kemijo in industrijsko analizo na mariborski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. »O vrnitvi v domačo regijo še ne razmišljam, si pa želim, da bi več sodelovala z industrijami in posamezniki iz regije ter da bi se glede analiz pogosteje obračali na nas.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Letošnji avgust globalno najtoplejši doslej
Povprečna globalna temperatura občutno višja od dolgoletnega povprečja.
Teorija se da uporabiti v uporabnih stvareh
Eva Klemenčič, doma iz Martjanec, je v svoji doktorski disertaciji Zlom simetrije: aplikacija v optimizaciji energijskih procesov in detekciji preučevala zlom sinergije v aplikativne namene. »Pokazali smo, kako se lahko zlom simetrije uporablja v zelo uporabnih stvareh, v gradbeništvu na primer, pri razvoju novih fasadnih sistemov ali novih mikrohladilnih sistemih, ter da je možno s fazno spremenljivimi materiali zagotoviti manjša temperaturna nihanja in s tem izboljšati toplotno stabilnost prostora.« Dela kot asistentka na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko, ob delu pa navezuje stike z domačo regijo, študenti, sodelovala je s podjetjem ROTO in išče možnosti, da bi pridobljeno znanje v praksi še bolj uporabili. »Posvečam se teoretičnemu delu in manj eksperimentalnemu, zato ostajam na fakulteti, z veseljem pa bi se, če bi imela priložnost za delo na svojem področju, vrnila.«
Tveganje za samomor narašča z občutkom osamljenosti
Mateja Černjavič je v svojem magistrskem delu raziskovala socialne dejavnike tveganja za samomorilno vedenje pri starejših odraslih, kar je aktualna, a slabo raziskana tema. Za nas je raziskava zanimiva toliko bolj, ker je večina podatkov zbranih v severovzhodnem delu države. »Pri raziskavi sem prišla do spoznanja, da so starostniki samomorilno ogroženi, tveganje pa narašča s stopnjo osamljenosti in občutkom, da so drugim v breme. Običajno se glede samomorilnosti preučuje delovno aktivna populacija, mladostniki, starejši pa so odrinjeni, pozabljeni, pa čeprav samomor pri starejših ni manj boleč kot pri mlajših osebah.« Pri starejših se je kot pomemben dejavnik pokazala socialna izolacija kot kvantitativna komponenta osamljenosti in osamljenost, ki predstavlja kakovostno komponento. Torej ni dovolj, da je posameznik le vključen, ampak je pomembna tudi kakovost odnosov. Černjavičeva dela kot pripravnica v Kliničnopsihološki ambulanti v ZD Murska Sobota, tej tematiki pa se želi posvečati tudi v prihodnje.
Kako se rožicam pravi po prekmursko
Nina Balažek iz Velike Polane je v svoji nalogi analizirala narečna poimenovanja zdravilnih rastlin v izbranih prekmurskih govorih. Za zdravilne rastline sta jo navdušila dedek in soseda, z veseljem pa je to povezala s stroko in preučevanjem prekmurskega jezika. Zbrala in z jezikovnega in kulturološkega vidika je analizirala 326 narečnih poimenovanj 123 avtohtonih zdravilnih rastlin v vaseh na Dolinskem in Goričkem. Pri tem jo je zanimalo, koliko je poimenovanje prevzeto iz stičnih jezikov in koliko je podedovanih iz slovanske dediščine, poimenovanja je primerjala med vasmi in iskala etimologijo besed. »Večina poimenovanj je staroslovanskih, zanimivo pa je, da sem v pogovoru s starejšimi odkrila veliko meni nepoznanih izrazov. Eden takih je mastna kokoš za hermeliko, etimološkega izvora nismo našli, sklepamo pa, da je nastal, ker je rastlina bolj mesnata, mastna kot kokošja juha.« Ker želi še naprej raziskovati prekmurski govor, nadaljuje raziskavo poimenovanj, tokrat ravenskega govora. Je profesorica angleščine in slovenščine, lani je za angleško magistrsko delo, kjer je rože povezala s Shakespearjem, prejela Miklošičevo nagrado.
Znanje uporabljajo v svojem podjetju
Andreas Sarjaš se je v svoji magistrski nalogi ukvarjal z razvojem in numerično analizo kondenzatorja v procesu zamrzovalnega sušenja, liofilizaciji. Uporablja se pri sušenju snovi, kot so farmacevtske učinkovine, in v živilski industriji. »S pomočjo meritev in orodij, ki obstajajo, smo uspeli dodati v program ter kondenzator pravilno in ustrezno dimenzionirati, da je bolj učinkovit, da je sposoben prevzeti več vlage. V praksi se pogosto pojavi, da kondenzatorji niso pravilno dimenzionirani, s pravilnim načrtovanjem in projektiranjem pa je mogoče procese pospešiti.«
Dela v podjetju MATT Consultech, inženiring in proizvodnja, d. o. o., s sedežem v Murski Soboti, kjer se ukvarjajo z inženiringom, modeliranjem, projektiranjem. O ustanovitvi podjetja, v katerem je moči združilo več mladih Prekmurcev, je povedal: »Ustanovili smo ga, ker zna vsak sam svoje znanje najbolje ovrednotiti in izkoristiti. Najbolje lahko delaš, ko imaš, do neke mere seveda, proste roke. Če prideš v večje podjetje, delaš, kot ti naročijo. Seveda je potreben pogum, a se trud povrne. Mladi ne bi smeli le čakati na ponujene priložnosti, ampak si moramo možnosti ustvariti sami. Z nekaj poguma se da uspeti tudi pri nas.« Pove še: »Mi rešujemo probleme in ni problema, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti.«
Ni cilj le zdravljenje, ampak zadovoljstvo bolnika
Murskosobočanka Ines Flegar, ki dela v lekarni Špringer v Gornji Radgoni, se je posvetila pomenu farmakoterapije, ki zajema tudi pristop do bolnika, saj cilj ni samo zdravljenje in zdravila, ampak zadovoljstvo bolnika in optimiziranje zdravljenja z zdravili. Posvetila se je farmakoterapiji starejših bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi, ki se pogosto odmika od mednarodno priznanih priporočil in smernic zdravljenja, še posebno ko vključuje več zdravil in več obolenj hkrati. Preučila je 243 farmakoterapijskih izvidov, ki so vključevali 3173 zdravil, ter vlogo vključevanja farmacevta svetovalca, ki predlaga zamenjavo ali v posameznih primerih opustitev kakšnega zdravila ali spremembo režima zdravljenja. Rezultati so pokazali upravičenost vpeljave tovrstne storitve v zdravstveni sistem, tako v dobrobit bolnikov kot za zmanjšanje stroškov. Povedala je, da želi raziskovanje na tem področju nadaljevati, tudi ob podpori mentorja Mateja Štuheca, saj je izzivov glede tega, sploh v Pomurju, veliko.
