Letošnja jesen je postregla z obilico gozdnih sadežev. Poleg kostanja, ki je med bolj priljubljenimi jesenskimi plodovi, je na pretek tudi gob, kar je razveseljivo zlasti za strastne gobarje. Ker pa je gozd življenjsko okolje številnih rastlin in živali, mora biti vsak obisk gozda spoštljiv, pri tem je treba paziti tako na lastno varnost kot upoštevati pravila gozdnega bontona. Da bi preprečili prekomerno nabiranje gozdnih dobrin in povzročanje škode v gozdnem okolju, trije naravovarstveni nadzorniki iz Javnega zavoda Krajinski park (JZ KP) Goričko izvajajo neposreden nadzor nad spoštovanjem predpisov in bontona pri nabiranju gob.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Nadzor poteka na celotnem območju krajinskega parka s poudarkom na osrednjem in vzhodnem delu, kjer je gobarjev več. Nadzorniki so preverjali predvsem spoštovanje predpisov pri nabiranju gob in vožnji oziroma parkiranju v naravi, letos so se odločili za dajanje obvestil in za osebno komunikacijo, če gobarje osebno srečajo. Obvestila dajejo vsem, tako obiskovalcem kot lastnikom gozda, ne glede na to, ali je bil prekršek storjen ali ne. »Odločili smo se, da za zdaj delujemo predvsem preventivno in edukativno,« pravi naravovarstveni nadzornik Kristjan Malačič. Kot je pojasnil, izvajajo nadzor vsa leta, ko je aktivna gobarska sezona, torej maja, junija in julija ter septembra in oktobra.
V letošnji jesenski sezoni gobarjenja so nadzorniki zaznali že 21 kršitev. Med najpogostejšimi sta vožnja in parkiranje v naravi, zaznane pa so tudi druge kršitve, kot je prevelika količina nabranih gob ter uporaba plastičnih vrečk ali veder za prenašanje gob. Uredba o varstvu samoniklih gliv pravi, da lahko posameznik v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob oziroma eno gobo, ki je težja od dveh kilogramov. Prav tako velja, da mora imeti goba razvidne morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto, grobo jo je treba očistiti že na rastišču, dovoljeno pa jih je prenašati le v trdni in zračni embalaži. Uredba med drugim določa še, da lahko posameznik proda le tisto količino gob, ki jo nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Za kršitev katerega od teh določil se posameznik kaznuje z globo 200 evrov. Posebnost so zavarovane prosto živeče vrste gliv. Te je prepovedano zavestno uničevati, prav tako jih je prepovedano posedovati, prevažati, prenašati, prodajati, zamenjati ali ponujati za prodajo ali zamenjavo, ravnanje v nasprotju s temi določili pa se kaznuje z globo od 250 do 2500 evrov.
Z denarno kaznijo od 40 do 100 evrov se kaznujejo tudi posamezniki, ki ne upoštevajo določil uredbe o vožnji in ustavljanju/parkiranju v naravnem okolju. Ta določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, se ustavljati ali parkirati, razen na za to določenih mestih ali objektih. Prav tako je dovoljeno parkiranje do 5 metrov zunaj vozišča, če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča in če parkirano vozilo ne moti prometa.
Kot je povedal Malačič, se naravovarstveni nadzorniki najprej pogovorijo z gobarji in jih poskušajo izobraziti, v primeru kršenja predpisov pa sledi še opozorilo. »V tem trenutku še nismo zaznali kršilcev, ki bi kršitve ponavljali, zato glob še nismo izdajali.« Nadzor nad spoštovanjem prepovedi, omejitev in pravil nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija za varstvo okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, pri čemer jim je podlaga že omenjena uredba o varstvu samoniklih gliv. Tudi JZ KP Goričko je prekrškovni organ, a so se to sezono po besedah naravovarstvenega nadzornika odločili, da bodo delovali predvsem preventivno in bodo namesto izrekanja sankcij kršilce le opozarjali. »Ocenili smo, da je opozorilo glede na pomen dejanja zadosten ukrep,« je še rekel Kristjan Malačič.