Televizijsko oglaševanje nove generacije. To je strnjen opis tega, s čimer se ukvarja Castoola, naj... pomursko mikro podjetje lanskega leta. Nastali so pred šestimi leti v okviru razvojne skupine Telesis in se sprva ukvarjali z razvojem interaktivnih aplikacij za pametne televizijske naprave, po menjavi lastništva leta 2018 pa potencial našli v oglaševanju. Več kot 80 odstotkov časa posvečajo razvoju in trženju platforme za ciljano oglaševanje v različnih televizijskih okoljih.
»Vsi uporabniki televizije danes na nekem televizijskem kanalu dobijo enak oglas ob določenem času. Naša platforma pa omogoča segmentacijo uporabnikov, tako da so oglasi prilagojeni njihovim interesom in ciljani na lokacijo,« dejavnost Castoole z vidika uporabnika pojasni direktor prodaje Matej Puhan. Nadaljuje, da digitalno oglaševanje omogoča ozko ciljanje glede na uporabnikove aktivnosti na internetu, medtem ko je televizijsko oglaševanje medij, s katerim lahko oglaševalec v enem koraku doseže največjo množico ljudi. »Zdaj pa prihaja način oglaševanja, s katerim bo mogoče to množico nekoliko segmentirati. To pomeni, da bo isti oglaševalski prostor lahko zakupilo več oglaševalcev, vsak za svojo ciljno skupino,« razloži. Oglasne kampanje in njihovo sporočilnost prilagajajo interesom in navadam gledalcev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Castoola sodeluje tako z oglaševalci kot s televizijskimi operaterji in kanali. Vsak trg je specifičen in posamezne države imajo oglasni prostor različno urejen. Pomursko podjetje z lastno programsko rešitvijo zagotavlja dostavo in prikaz oglasov na televizijskih napravah, imajo pa tudi oddelek za upravljanje oglasnih kampanj, ki skrbi za komunikacijo z oglaševalci in upravljanje teh, pove vodja razvoja pri Castooli Uroš Žižek. Razkrije nam tudi ozadje poimenovanja podjetja. Ime izhaja iz prekmurske besede »kaštula«, starega poimenovanja za škatlo, kakor včasih kdo reče televizorju, gre pa tudi za zloženko angleških besed »broadcasting« (oddajanje) in »tools« (orodja).
Delujejo na tujih trgih
»Na začetku smo delali v Sloveniji, toda leta 2015 trg še ni bil dovolj razvit. Še danes se trg pri nas počasi razvija, zato smo hitro začeli prodirati na tuje trge. Naš največji trg je trenutno Italija, največja stranka pa Discovery Network, sledita Turčija in jugovzhodna Evropa,« pove Žižek. Puhan doda, da bi do prvih tovrstnih kampanj na slovenskem trgu lahko prišlo prihodnje leto. Vendar je to odvisno tudi od hitrosti razvoja trga. »Slovenski je specifičen, ker več kot 80 odstotkov ljudi televizijo spremlja prek optike. Naš sogovornik v tem primeru je operater, kar je dodaten izziv, saj operaterji nikoli niso prodajali oglasnega prostora, ampak so to počele televizijske hiše. Ker gre za nov segment v poslovanju operaterjev, proces implementacije tehnologije teče počasneje kot pri sodelovanju s televizijskimi hišami,« pove. Da celoten ekosistem zaživi, sta potrebni tako tehnologija kot ozaveščenost oglaševalcev.
So pa spremembe na trgu vidne že v razširjeni ponudbi storitev operaterjev, poudarja Žižek. Dolgo so ponujale le televizijske storitve, ker pa imajo uporabniki na voljo ogromno drugih storitev, kot sta netflix in youtube, te niso več tako zanimive. »Zato so operaterji primorani iskati nove poslovne modele. Eden od teh je prodaja televizijskih naprav in druge opreme, drugi vir pa oglaševanje, v katerega se podajajo.« Razlog, da se stvari v Sloveniji odvijajo počasneje kot drugod po Evropi, je tudi manjši vložek v digitalno oglaševanje. »Slovenija je že pri začetku digitalnega oglaševanja zaostajala za zahodno Evropo. Ko so proračuni za digitalno oglaševanje v zahodni Evropi znašali že 25 odstotkov, so pri nas temu namenjali šele štiri odstotke,« ponazori direktor prodaje in doda, da so oglaševalci pri uporabi novih kanalov precej zadržani.
Televizijski oglasi so v prvi vrsti namenjeni pozicioniranju blagovne znamke oziroma izdelka, konverzija pa sledi na spletu ali v trgovinah, še opozori Puhan. Ti oglasi niso tako podprti s podatki kot oglasi na spletu, kjer prihaja tudi do nakupov. »Je pa to korak naprej od tega, kar so oglaševalci dobivali sedaj. Da se torej nakup oglaševanja lahko zgodi podobno kot na digitalnih platformah,« pove Puhan.
Pionirji v Sloveniji
Castoola je v Sloveniji edino podjetje, ki se ukvarja s ciljanim televizijskim oglaševanjem, v globalnem merilu pa so bili pred petimi leti med prvimi na tem področju. Največji potencial ciljanega oglaševanja na pametnih televizijskih napravah je po besedah Puhana v nemško govorečih državah, zelo napredna je tudi Italija. Na teh trgih in v Turčiji delajo za televizijske hiše, ki prodajajo oglasni prostor, želijo pa se vrniti na nemški trg, kjer jim je načrte letos prekrižala koronakriza. »Iščemo trge, ki so razviti do te mere, da naš poslovni model lahko funkcionira in lahko ustvarimo dodano vrednost. Primarni cilj je Evropa, naš fokus pa je tudi na prisotnosti v regiji,« pove.
Castoola je doslej z uporabo platforme prikazala več kot 100 milijonov ciljanih oglasov v več kot sto oglaševalskih kampanjah. »Premium blagovne znamke, s katerimi smo že sodelovali, smo nehali šteti. Naše stranke so bile Coca Cola, BMW, Lexus, Ikea, Lufthansa, Starbucks,« jih nekaj našteje Uroš Žižek. Ena bolj zanimivih kampanj je bila po besedah Puhana ravno prva, ki so jo delali za Škodo. »Tega oglasa se še danes v Sloveniji in drugod spominjajo kot začetka tovrstnega oglaševanja. Tudi oglaševalec, Škoda oziroma Volkswagen, je bil eden prvih oglaševalcev, ki so uporabljali to tehnologijo, kar je dokaz, da smo že od začetka prisotni v ekosistemu.« Največji enkratni zakup oglaševalskega prostora se jim je zgodil z Ikeo, kampanja za Lexus pa je bila zanimiva zaradi analitičnih podatkov o uspešnosti. Dobili so namreč podatke o tem, koliko ljudi je oglas videlo, koliko jih je šlo na testno vožnjo, koliko vozil je bilo kupljenih …
Domač kader
Letošnje poslovno leto jim je nekoliko krojila pandemija koronavirusa, so se pa razmeram prilagodili. Čas, ko je bilo na trgu manj dogajanja, so izkoristili tudi za interni pregled delovanja. »Naredili smo pregled trenutne tehnologije, zastavili smo si nove razvojne cilje, skušali smo optimizirati trenutno storitev in to nam je kar dobro uspelo,« poudari Puhan. Žižek pa pristavi, da so čas posvetili tudi dodatnemu izobraževanju zaposlenih. Teh je šest, imajo pa še štiri zunanje sodelavce. »V Pomurju bazira naš razvoj, trenutno imamo v ekipi večinoma programerje, odpira pa se področje podatkovne analitike in v prihodnje bomo potrebovali kader s tem znanjem,« napove Žižek. V začetku leta so s Klubom prekmurskih študentov opravili raziskavo trga, ki je pokazala, da je v okolici veliko potencialnega kadra, kar je pretehtalo pri odločitvi, da se podjetje še naprej razvija v pomurski regiji. Letos so precej prošenj za zaposlitev dobili tudi iz tujine, od Rusije, Portugalske, Poljske, kar je dodaten dokaz uspešnosti.
Nominacija za pomursko podjetje leta kaže predvsem to, k čemur stremijo, je pred razglasitvijo dejal Puhan. To je biti uspešen, širiti podjetje, pridobivati lokalno prepoznavnost in ustvarjati nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo v sektorju, ki je v pomurski regiji precej šibak. Castoola ima poslovne prostore tudi v Ljubljani, želja in cilj pa sta, da znanje in ekipa rasteta v lokalnem okolju.