Družina Durič iz Bodonec je že skoraj pet desetletij vpeta v gradbeništvo. Sedanjemu lastniku ter predstavniku druge generacije družinske obrti je bilo to delo položeno v zibko. Boštjan Durič je namreč že v otroštvu spremljal zdaj že pokojnega očeta Dionizija, kako je zgradil podjetje, skrbel za zaposlene in realiziral vizije svojih strank. Po srednji šoli se je sedanji direktor vpisal na študij gradbeništva, ga končal z diplomo ter kariero nadaljeval v tej panogi.
Sprva je deloval kot samostojni podjetnik, pozneje pa podjetje preoblikoval v d. o. o. »Že v otroštvu sem spremljal gradbene posle in nikoli nisem pomislil, da bi pozneje v življenju počel kaj drugega. Z očetom sem hodil po terenu, ob koncih tedna pa so k nam prihajale stranke. Tako kot so se takrat dogovorili, tako je veljalo. Takrat ni bilo interneta, elektronske pošte in mobilnih telefonov,« se spominja. Tako je veliko znanja prejel že v mladih letih, sčasoma pa prevzemal vse večjo odgovornost, pridobival delovne in vodstvene izkušnje.
Glavna dejavnost podjetja je gradnja različnih stanovanjskih in drugih objektov, opravljajo vsa dodatna manjša gradbena dela in druge storitve na področju pleskarstva, fasaderstva, štukaterstva in vgrajevanja stavbnega pohištva. Katere storitve prevladujejo, je odvisno od povpraševanja in leta. »Veliko se ukvarjamo tudi z obnovami objektov, ki so pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« je poudaril. Ocenjuje, da so imeli letos največ dela z gradnjami stanovanjskih objektov, adaptacijami ter renovacijami. Vse pogosteje stranke v naši regiji povprašujejo po gradnji bazenov, tako se v Gradbeništvu Durič ukvarjajo tudi s tem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Gradbena in obrtniška dela izvajajo na širšem območju Pomurja, Durič pa se pohvali, da se glas o njih širi od ust do ust zadovoljnih strank. Se pa skozi leta spreminjajo trendi in želje ljudi. »Nekateri pridejo, pokažejo fotografijo in povedo, takšno hišo bi imeli. Čez dva meseca bi se radi vselili,« smeje pove na gradbišču v Fokovcih, kjer smo ga zmotili med delom. Tako hitra realizacija projekta seveda ni možna, sicer pa gre gradnja v smeri uporabe čim več naravnih materialov. »Pomembno je, da bodo hiše čim bolj prijetne za bivanje in da bodo materiali čim bolj neoporečni za okolje, tako za stanovalce kot za delavce med delom. Lahko bi rekli, da se danes gradijo malo bolj razkošne hiše, z velikimi odprtinami, volumni in previsi.«
Poklici prihodnosti
V podjetju zaposlujejo enajst delavcev, ki so pri njih že vrsto let. Sogovornik priznava, da bi potrebovali še kakšnega zaposlenega glede na povpraševanje. »Kader, ki je na trgu, večinoma ni dovolj usposobljen, pri tujih delavcih pa je težava že komunikacija. Mi smo zadovoljni, da imamo pretežno domače delavce, trije so tujci, a so z nami že tako dolgo, da lahko rečemo, da so kot domačini.« Poudaril je, da so številni poklici, ki se potrebujejo v gradbeništvu, deficitarni. Tudi sam je že kakšnih osem let promotor teh poklicev, njihove značilnosti predstavlja po izobraževalnih ustanovah in se trudi, da bi kakšnega mladega navdušil za poklic zidarja, tesarja, slikopleskarja, železokrivca in podobno. »Obrtniški poklici so prihodnost,« je jasen. Pri tem opozarja, da bi šolski sistem potreboval spremembe, da bi tudi v osnovnih šolah otroke nagovarjali v tej smeri. »Najprej pa se mora spremeniti slika in percepcija teh poklicev. Nekoč je veljalo, da gre za zahtevne poklice, v katerih je veliko ročnega in umazanega dela. Danes je v uporabi vse več lažjih materialov, da to ni več le golo težaško delo, čim več se uporabljajo najrazličnejši stroji ... Počasi se začenja zavedanje spreminjati in ljudje spoznavajo, da je delo plačano in cenjeno,« pove. Bodonsko podjetje je v preteklih letih imelo vajence, predvsem zidarje, a so se morali sprijazniti s tem, da je blizu Avstrija in da mladi raje odhajajo tja.
Naravni materiali
Po epidemiji koronavirusa so se tudi Duričevi pri svojem poslu spopadali z višjimi cenami materialov, dela, energetike, kar je vodilo v podražitev gradbenih storitev. Zastoj v delu so v preteklih mesecih povzročale tudi stavke na upravnih enotah, ko se niso izdajala gradbena dovoljenja. Ker prehajamo v hladnejšo polovico leta, bodo temu prilagojena tudi dela.
Njihovi delovni prostori so tereni, poudari, na več deloviščih sočasno, zato je potrebna tudi dobra organizacija. »Veste, kako pravijo, včasih si je treba delo prihraniti, da imaš v primeru slabega vremena tudi v notranjih prostorih možnost delati,« se je pošalil. Sicer pa Durič opravlja tudi glinene omete, ki zahtevajo več ročnega dela in znanja. Ti so po njegovih besedah dobri za bivalno klimo, kajti naravni material uravnava temperaturo in vlago.
Stranka mora biti zadovoljna
Boštjan Durič je z leti dela v gradbeništvu pridobil veliko delovnih izkušenj, vsak nov projekt je bil in je še dobra šola za naprej. »V obdobju, ko sem bil še zaposlen pri očetu, sem prevzel projekt fasade na cerkvi v Odrancih. Mislim sem si, da to pa ne bo tako zahtevno, ampak ko vidiš gradbeni oder, višino ..., spoznaš, da je vsako delo izziv in vsako te nekaj nauči,« podčrta. Je tudi član upravnega odbora v sekciji gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, opravlja gradbene nadzore, predvsem pa se mu zdi pomembno ohranjati korektne odnose s strankami. »Dela je precej in z leti smo se naučili, da se s strankami pogodimo za roke, ki so dosegljivi in izvedljivi. Zavedamo se, da če nekaj obljubimo in nas takrat ni, to povzroči slabo voljo pri investitorjih ter izvajalcih. Ne morem povedati, da kdaj ne zamujamo, ampak trudimo se po najboljših močeh,« je odkrit. Dodaja pa, da skrbijo tudi za dobro delovno klimo, varnost in pridobivanje novih znanj. »Izobraževanja nam v največji meri omogočajo dobavitelji, ko na trg pošiljajo nove produkte, ki jih je precej, saj je razvoj hiter,« razlaga gradbenik.
Velik poudarek daje tudi kolegialnosti v dejavnosti. »Gradbeniki ne gledamo na druge kot na konkurente, ampak kot na kolege. Med sabo si moramo pomagati, deliti izkušnje in nasvete. Zato večkrat na leto tudi prisostvujemo srečanjem, kjer se pogovarjamo o zakonodaji, kvaliteti storitev, dobaviteljih,« razlaga in doda, da dela tudi s podizvajalci. Najbolj pomembne pa so seveda zadovoljne stranke in vesel je, da je bilo njihovo delo prepoznano tudi v akciji Pomursko podjetje leta 2023. »Prejeli smo številne pozitivne odzive na nominacijo in zmago, tudi stanovski kolegi so nam čestitali, da se je v izboru znašel tudi kdo iz gradbenih voda,« je sklenil.