»Za vsako stvar je potreben čas, nič se ne zgodi čez noč. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu,« pravi petintridesetletni Niko Huber, idejni pobudnik, solastnik in direktor podjetja Cana water, ki se ukvarja s polnjenjem prave goričke vode in je postalo naj podjetje leta 2019 po izboru bralcev Vestnika.
Deset let prizadevanj in čakanja
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Na uresničitev želje, da stopi na samostojno pot in v svet pošlje vodo iz goričkih globin, je namreč čakal deset let. »Že ko sem bil otrok, sem vedel za mineralno vodo, ki teče na območju kraja Nuskova in jo vaščani imenujejo slatina,« začne pripovedovati. Leta 2007 je s pridobivanjem ustrezne dokumentacije, izbiro izvajalcev ter s pripravami na vrtanje začel uresničevati svoj projekt. Vrtino so dokončali maja leta 2008. »Analiza je pokazala, da je voda popolnoma drugačna od vseh drugih na svetu. Da je zelo kakovostna, pri čemer sta njena glavna atributa visoka vsebnost kalcija in zelo nizka vsebnost natrija. Odločili smo se, da bomo zgodbo nadaljevali,« pove. Leta 2010 so od Občine Rogašovci odkupili opuščeno šolsko stavbo, staro okoli 130 let, in ji dali novo svežino. Po dolgem čakanju so septembra 2016 dobili koncesijo in začeli pridobivati gradbeno dovoljenje. K projektu, vrednemu okoli 350 tisoč evrov, je pristopilo več investitorjev.
Petnajstega januarja 2019 se je začela pisati zgodba Cana Royal Water. »Marsikdo vpraša, od kod ime, češ da ni domače. Ampak je pravzaprav čisto preprosto. Voda ima veliko kalcija – torej kemijsko Ca – in malo natrija – kemijsko Na. Od tod Cana. Ko smo še malce raziskovali zgodovino te vrtine, smo v dokumentih iz leta 1910 našli podatek, da se je vrtina na tem kraju nekoč imenovala 'kiraly forras' oziroma cesarjev izvir,« razloži. Nekaj simbolike doda še dejstvo, da je Kana tudi kraj v Izraelu, kjer je Jezus naredil svoj prvi javni čudež, ko je na poročni gostiji spremenil vodo v vino.
Posebna voda iz goričkih globin
Z edinstveno vodo, ki priteče iz arteškega vrelca, mesečno napolnijo okoli 20 tisoč steklenic. Redno sta v podjetju zaposlena dva, pogodbeno pa še štirje, ki delajo v polnilnici. »To, da gre za arteški vrelec, pomeni, da voda sama od sebe prihaja na površje, ni je treba črpati,« pojasni in doda, da so taki viri bolje zaščiteni pred vdorom zunanjih vplivov. Pred kratkim so vodo poslali v analizo v Italijo, da preverijo vsebnost nitratov in nitritov. »Izkazalo se je, da je prisotnih pod 0,2 mg/l teh snovi. To pomeni, da je ena izmed najbolj čistih vod na svetu.«
Ker so se odločili za butično proizvodnjo, jo tržijo predvsem v restavracijah, hotelih in barih, najdete pa jo tudi v izbranih slovenskih trgovinah. Zaradi epidemije koronavirusa trenutno pošljejo na trg manjše količine vode kot sicer. Spodbudno pa je, da si uspešno utirajo pot v tujino. »Trenutno prevladuje slovenski trg, okoli 10 odstotkov pa izvozimo v Nemčijo, Poljsko, tudi na Japonsko, prvo pošiljko smo poslali v Ameriko,« doda Huber, ki verjame, da je treba stopati korak za korakom. »Potreben je čas, da si pridobiš zaupanje.«
Gorička voda je že bila uradna pijača na enem od spremljevalnih dogodkov filmskega festivala v Cannesu, postala je tudi uradna voda jesenskega Tedna restavracij. Konec lanskega novembra se je pojavila celo na srečanju najbogatejših družinskih investicijskih podjetij na svetu, ki je bilo v Dubaju, Global Family Investment Office.
Prvi slovenski vodni somelje
»Trenutno imamo v ponudbi štiri različne vode. Negazirano, nežno gazirano vodo – ki je enaka izvirni vodi na vrtini z enakim Co2, elegantno gazirano – s prozorno etiketo, ki je primerna za vsakodnevno pitje, in še novo s črno etiketo, ki jo imenujemo strong ali močno gazirana in je primerna za mešanje z različnimi pijačami ali tudi koktajli,« še pove Huber, ki je pred enim letom postal tudi prvi slovenski certificirani vodni somelje. Izobraževanje je opravljal pod mentorstvom dveh največjih svetovnih strokovnjakov na področju vod, Michaela Mascha in Martina Riesa. »Someljeji pravimo, da ima voda okus, in naša naloga je o tem tudi ozaveščati ljudi. V Sloveniji imamo tudi srečo, da nam pitne vode ne primanjkuje, zato se premalo zavedamo njene vrednosti,« še pravi Huber. Glede načrtov morebitnega širjenja ponudbe pa ostaja skrivnosten.
