V minulem letu je pomagal mami s tremi šolajočimi se otroki, organiziral nabavo opreme za stanovanje, drv za kurjavo, hrane, oblačil in brezplačno pravno pomoč. Pomagal je tudi državljanom Ukrajine, zbiral je šolske potrebščine za učence iz socialno šibkejših družin, sodeluje s soboškim društvom Mozaik. »Priznanja si ne lastim, ampak je namenjeno vsem srčnim ljudem, s katerimi sem sodeloval, pa tudi vsem, ki so se mi odprli, povedali svoje situacije in dovolili, da smo jim pomagali,« je rekel Muhič. Na mesec prejme več prošenj za pomoč in vsako preveri, saj so nekatere tudi izmišljene, je dodal. Nekaj dejanj je na podelitvi delil z občinstvom, da bi spoznali, kako deluje. Navedel je opremljanje stanovanja za ukrajinske državljanke z majhnimi otroki, kar mu je s pomočjo uspelo v šestih dneh, v predbožičnem času so se nanj obrnili ljudje, ki so želeli plačati šolsko malico, kosilo za več mesecev za kakšnega otroka ali praznovanje rojstnih dni. V takih primerih se obrne na pomurske šole, kjer izberejo učence, ki potrebujejo tovrstno pomoč, in vodijo nadaljnje aktivnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Navedel je še en poučen primer. "Pred božičem smo obiskali enega slepega otroka. Bil je vesel obiska, obdarili smo ga, z nami se je pogovarjal, nam zapel nekaj pesmic, nato pa dejal, da je Slovenija prijazna in lepa država. Vprašal sem ga, ali res. Odgovoril mi je, to boste videli, če boste slučajno slepi." Ta izkušnja je Muhiča naučila, da gledanje s srcem šteje največ.