Pomurje je, kot je na javni tribuni ob vladnem obisku regije dejal novoizvoljeni predsednik razvojnega sveta Tadej Ružič, regija priložnosti. Kljub statističnim kazalnikom, ki nas primerjalno na skoraj vseh področjih uvrščajo na zadnje mesto v državi, so trendi zadnja leta pozitivni in zaostanek za drugimi zmanjšujemo. Pred nosilci regionalnega razvoja pa je sedaj zelo pomembna naloga, sprejetje regionalnega razvojnega programa (RRP) za naslednje programsko obdobje 2021–2027. Gre za ključni dokument, ki bo osnova za črpanje evropskih sredstev in nastaja že od leta 2018, zato mora biti po besedah Roberta Graha, direktorja Pomurske gospodarske zbornice (PGZ), široko zastavljen. Tako ni presenečenje, da zajema skoraj 400 projektnih predlogov občin, regijskega gospodarstva in nevladnih organizacij, skupaj vrednih skoraj 3,3 milijarde evrov. »To kaže, da je investicijski potencial regije zelo močan,« meni Grah, a dejstvo je, da bodo mnogi projekti, ki so del predloga RRP, ostali neuresničeni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Za celotno vzhodno kohezijsko regijo, katere del je pomurska statistična regija, bo na voljo predvidoma 1,5 milijarde evrov, so pa še drugi viri financiranja, kot je načrt za okrevanje in odpornost. Vzhodna kohezijska regija bo imela zaradi svoje »nerazvitosti« še zmeraj najugodnejše pogoje pri delitvi evropskega plena, zahodna pa bo denar dobila pod slabšimi pogoji. Zato že poteka močno lobiranje v ozadju, na kar je opozoril tudi soboški župan Aleksander Jevšek ob konstitutivni seji razvojnega sveta.
Pomen dogovora za razvoj regij
Priprava RRP je zdaj v fazi usklajevanja projektnih predlogov, pravi Tadej Pirc iz Razvojnega centra Murska Sobota, nosilne razvojne agencije, ki ima za eno izmed splošnih razvojnih nalog ravno pripravo dokumenta v sodelovanju z Razvojno agencijo Sinergija, PORO, razvojno agencijo Gornja Radgona, Prleško razvojno agencijo in Zavodom za turizem in razvoj Lendava. V kratkem bodo vzpostavljeni odbori razvojnega sveta, ki bodo posamezne projektne predloge podrobno preučili in pripravili celostne strateške razvojne projekte. »Projekti regijskega pomena naslavljajo razvojne izzive na območju celotne pomurske regije, hkrati pa je utemeljeno pričakovati, da bodo tudi njihovi rezultati učinkovali na celotnem območju regije. Regijski pomen lahko izkazujejo tudi nekateri medobčinski projekti, katerih implementacija bi opazno vplivala na razvojne kazalnike na regijski ravni,« je pojasnil Pirc. V pristojnosti razvojnega sveta bo sprejetje končnega dokumenta, tega nato potrdijo še pomurski župani v svetu regije.
Romeo Varga iz Zavoda za turizem in razvoj Lendava kot dober mehanizem navaja dogovor o razvoju regije, s katerim lahko regija sama odloča, za katere projekte bo namenila sredstva. »Upam, da bo prevladala modrost in dogovori za razvoj regij ostanejo, saj obstajajo tudi nevarne ideje, da bi se ti ukinili in bi bilo v pristojnosti posameznega ministra v Ljubljani, da odloči, kateri regijski projekti se bodo prioritetno financirali,« opozarja strokovnjak s številnimi izkušnjami na področju regionalnega razvoja. Že v iztekajoči se finančni perspektivi je namreč služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko omejila financiranje na tri področja, in sicer industrijske cone, kolesarske steze ter vodovod in kanalizacijo, spomni Varga. Trenutni dogovor vključuje 16 tako imenovanih najpomembnejših regijskih projektov, to je natančneje sedem projektov poslovnih con in en projekt podpornega okolja, šest projektov kolesarskih povezav in dva projekta nadgradnje vodovodnega sistema.
Ružič in Stanko Ivanušič, razkriški župan in predsednik sveta regije, sta na svobodno odločanje o razvojnih prioritetah opozorila tudi vlado na javni tribuni ob koncu njenega regijskega obiska. Nevarnost, da bi prišlo do soliranja posameznih občin s favoriziranjem lastnih projektov, po mnenju tako Graha kot Varge ne obstaja. Regija bo namreč soglasno odločila o prioritetnih projektih, svoje bodo tako povedali tako župani kot gospodarstvo in nevladne organizacije. »Doslej smo se zmeraj dobro dogovorili in Pomurje se je izkazalo pri črpanju sredstev. Nam se ni zgodilo tako kot v drugih regijah, da bi projekti padali kot po tekočem traku, ker so bile male občine nosilke prevelikih in prezahtevnih projektov,« dodaja Varga, Grah pa poudarja, da je predlog RRP še zmeraj odprt dokument.
Primanjkljaj pri pametni regiji
In kateri bi bili ključni regijski projekti v naslednjem programskem obdobju? V predlogu RRP so kot razvojne prioritete opredeljene pametna, zelena, povezana, socialna in privlačna regija, navedena področja pa sestavljajo konkretni projekti. Gre pravzaprav za ključna naložbena področja po priporočilih Evropske komisije, ki bodo tudi predmet sofinanciranja. »Nekoliko manj projektov se nanaša na prioriteto pametna regija, medtem ko so po drugih kategorijah projektni predlogi razporejeni enakomerno. Od zbranih več kot 400 projektnih predlogov je v vsaki kategoriji nekaj takšnih, ki zelo dobro naslavljajo izzive ter predlagajo inovativne rešitve z dolgoročnimi in multiplikativnimi učinki,« ocenjuje Pirc nabor predlaganih projektov. Med odmevnejšimi, ki jih posebej omenja tudi direktor PGZ, je denimo Pomurje 5.0, ki se nanaša na investicijski potencial pomurskih podjetij na področju avtomatizacije, digitalizacije in nadgradnje procesov s sodobnimi tehnološkimi rešitvami. Gre za 42 že pripravljenih razvojnih projektov v skupni vrednostih okoli 200 milijonov evrov. Tukaj je tudi 500-milijonski projekt mednarodnega logističnega centra v Beltincih, za katerega se močno zavzema beltinski župan Marko Virag, kar je izrazil tudi na javni tribuni v Lendavi. Projekt gre z roko v roki z gradnjo železniške povezave Beltinci–Lendava–Redics, ki je bila v preteklosti opredeljena kot ekonomsko neupravičen projekt, a infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je drugačnega mnenja in zagotavlja, da bo projekt zagnan. V sklopu zelene regije so med večjimi projekti takšni, ki se nanašajo na ureditev vodotokov, gradnjo in rekonstrukcijo sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, pa tudi na namakanje regije iz reke Mure, kar je predlagal Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Kljub stalnemu poudarjanju geotermalnega potenciala regije in tudi zadnjim vladnim zagotovilom, da se bo področje geotermije uredilo in hkrati v prihodnosti izdatno financiralo, med predlogi ni zaslediti prav veliko tovrstnih projektov. Tukaj v oči pade le projekt radenske občine in družbe Dravske elektrarne Maribor, ki bi zgradila geotermalno elektrarno v bližini Radenec. V sklopu povezane regije je moč najti številne projekte s področja trajnostne mobilnosti in vzpostavitve pametnih omrežij, v sklopu sociale pa prednjačijo domovi za starejše in večnamenske dvorane, ki jih načrtujejo številne pomurske občine. V zadnjem sklopu, privlačna regija, prevladujejo projekti, ki spodbujajo trajnostni turizem ter oživljajo mestna in vaška jedra.
Končni dokument bo pripravljen in potrjen v regijskih organih najkasneje do junija 2022, po oceni Varge pa je že zdajšnji predlog zelo zrela različica in se lahko pohvalimo, da smo med regijami z dokumentom napredovali najdlje. Pri tem pa opozarja, da veliko nujnih projektov, kot je ustanovitev visokošolskega zavoda v regiji, nima opredeljenih nosilcev. Dokument podpira tudi pomursko gospodarstvo, a ga bo po besedah Graha treba še izluščiti in opredeliti približno pet ali šest prioritetnih projektov. Končni RRP za minulo programsko obdobje 2014–2020 je denimo zajemal 348 projektnih idej v višini dobrih 830 milijonov evrov. Denarja bo tokrat na voljo veliko več, a še vedno ne toliko, da bi bil trenutni seznam želja uresničljiv, zato čaka odbore razvojnega sveta, ki sicer še niso vzpostavljeni, težka naloga pri identificiranju regijskih projektov. Pomembno pa bo tudi, da bo država pomagala, a zadnjo besedo, kam bomo v regiji usmerili denar v prihodnjem sedemletnem obdobju, prepustila tistim, ki tukaj živijo in imajo interes za razvojni preboj. Kot je slikovito ponazoril Varga, se otrok nikoli ne bo naučil ravnati z denarjem, če mu ga ne bomo zaupali, Pomurje pa je gotovo še zmeraj odraščajoči otrok, ki lovi svoje bolj razvite vrstnike.