Povedal nam je, da je svojo prvo gozdno parcelo kupil leta 2017 v Veržeju za denar, ki ga je zaslužil s študentskim delom. »Z naravo in gozdom sem bil povezan že kot otrok. Ko se je kje kaj žagalo, zasajevalo, podiralo, sem vsakič želel biti zraven in pokojni dedek me je vedno peljal tja, kjer so potekala gozdarska opravila,« se spominja. Pozneje se je izšolal za okoljevarstvenega tehnika in se še bolj navdušil nad delom v naravi, zatem pa končal še študij ekonomije.
Ko je postal lastnik prvega gozda, šlo je za 30 arov veliko površino pretežno jesenovega sestoja, se je lotil obnove. »Odstranil sem obolela in oslabela drevesa, tudi tujerodne vrste, nato pa začel zasajevati mlade sadike,« opisuje in dodaja, da so to predvsem javor, divja češnja, avtohtoni črni topol in nekaj belega. Sedaj je lastnik nekaj čez petnajst hektarjev gozda, večina površin je na območju katastrskih občin Veržej in Razkrižje na območju Nature 2000. Nekaj gozda ima tudi na Goričkem, pri čemer opozori na problem razdrobljenosti. »Več kot 40 arov veliko površino težko kupiš, sam pa bi raje kupil večje površine in ustvaril komplekse. Rešitev bi bila morda zamenjava parcel ali povezanost več lastnikov.« Površine želi še povečati, a njegov prvotni cilj je vzdrževati obstoječe gozdove in jih ohranjati v dobri kondiciji, da bodo zgled okolici.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ribiči za 20. pokal EU, ostali za hrustljave postrvi
Podružnica Ribiške družine Radgona pripravlja to soboto zanimivo druženje na ribniku v Podgradu.
Za gozdove Beltinčan skrbi ob redni službi. Dela je precej, največ spomladi in poleti. »Spomladi drevesa sadim, jih zaščitim z mrežami, večje površine z zaščitno ograjo, da jih ne poškoduje divjad, poleti je pomembna obžetev, jeseni in pozimi pa počasi odstranjujem odmrla drevesa in pripravljam teren za nove sadike,« opiše. Na Šafarskem ima tudi semenski sestoj belega topola, ki ga je lani odobril Gozdarski inštitut Slovenije. »To se mi zdi pomembno za prihodnost, saj je tako omogočena vzgoja sadik gozdnega drevja iz lokalne genske baze. Eni lokalni drevesnici sem tudi že omogočil, da je tu pridobivala mlade poganjke.«
Škodo povzročajo tudi bobri
Lastniki gozdov se v zadnjem obdobju vse pogosteje spopadajo s škodo zaradi tujerodnih vrst dreves in rastlin. Med drevesi sta to denimo ameriški javor in črni oreh, invazivni rastlinski vrsti pa japonski dresnik, ki najbolj škoduje mlademu drevju, in hmelj, ki se opleta po deblu. Škodo povzroča tudi divjad. Ob srnjadi in jelenjadi so na območju ob Muri še bobri. »Jeseni skušam škodo, ki jo povzroča divjad, preprečiti z različnimi premazi, mrežami, ograjami. Bobri pa uničujejo predvsem mlade nasade, v mojem gozdu so letos naredili škodo na 40 mladih sadikah in mreža jim ni ovira. Na voljo je sicer električni odganjalec, vendar je to le začasna rešitev, ker se živali vrnejo.« Velika težava je tudi suša, na kar se skuša prilagajati z zasajevanjem drevesnih vrst, ki so odpornejše proti pomanjkanju vode. »Veliko koristnega izvem na izobraževanjih Zavoda za gozdove Slovenije, ki se jih vsako leto udeležujem. Menim, da je treba pri našem delu iti v korak s časom in iskati napredne rešitve, ki jih omogočajo nove tehnologije.« Skrbnik gozda je zaposlen v podjetju Lek Veterina in je del strokovne ekipe, ki razvija premaz za zaščito dreves pred divjadjo in drugimi škodljivci.
Izdelki iz lesa
Luka Gjerek les, ki ga pridobi v gozdovih, uporablja za lastne potrebe, nekaj ga tudi proda kot hlodovino. Prepričan je, da bo delo z lesom vedno aktualno, ker je ta surovina uporabna na različnih področjih. »Pri nas so dobra rastišča topola, ki se bo vedno uporabljal za pridobivanje celuloze, za izdelovanje pohištva sta primerna na primer javor in divja češnja, les pa je pomemben tudi v gradbeništvu, tako da me ni strah prihodnosti. Zasajajo se namreč vrste, ki bodo vedno potrebne. Tisti deli dreves, ki ostanejo, pa se bodo zmleli v lesno biomaso,« razlaga. Les vsako leto vozi tudi na dražbo v Slovenj Gradec.
Zadnji dve leti je sodeloval v mednarodnem projektu IDES, ki se zavzema za dvig kakovosti voda reke Donave in njenih pritokov s celostnim upravljanjem poplavnih ravnic in prepoznavanjem njihovih ekosistemskih storitev. Slovensko pilotno območje zajema vodozbirno območje osrednjega toka reke Mure in tako je sogovornik sodeloval pri raznih delavnicah.
V prostem času iz različnih kosov odpadnega oziroma odmrlega lesa izdeluje unikatne izdelke, kot so ure in ogledala. Pravi, da je za koga to odpad, sam pa v tem vidi možnost za ustvarjanje. Iz votlega debla črnega topola je na primer izdelal več izdelkov. Njegova skrita želja je, da bi v gozdovih ob Muri uredil glamping ali razvil neki sonaraven turistični produkt, s čimer bi deželo ob Muri naredil še bolj prepoznavno.
