Pesnik se naslanja na dolinsko podnarečje. »Torej na naše podnarečje, ki ga tu govorimo. Oporo pri nastajanju pesmi sem iskal v knjižni prekmurščini, za katero je rojak, profesor Vilko Novak, izdelal tudi obširni slovar. In zakaj v prekmurščini? Mogoče sem tako kaj pripomogel k osvetlitvi časov, ko je bila prekmurščina knjižni jezik, iskal svoje in naše skupne korenine ter se nekako istovetil z našimi literarnimi ustvarjalci in tistimi, ki so gradili prekmursko identiteto izpod tujega jarma,« pravi Mlinarič. Morda je z zbirko osvetlil tudi življenje in delo Prekmurk in Prekmurcev, ki so zgolj z neuklonljivo voljo in vero oblikovali mürsko krajino, a se o njih ne govori, še pove.
Tine Mlinarič pravi, da je sreča poleg ljubezni najbolj zaželena in najpogosteje izgovorjena ali zapisana beseda. »Vsi si želimo, da se nam sreča kar zgodi, ko pa je treba zanjo kaj storiti, se nam že zatika. Da pa bi vseeno dosegli globljo osrečitev, se moramo zanjo potruditi, srečno hrepenenje pa skrito nositi v sebi. To naj bi poskušali srečekovači, ki z ljubeznijo obdelujejo neobdelano, gradijo iz malega večje, iz nelepega lepo.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Prva pesniška zbirka je izšla leta 2014
Prizadeva si pisati preprosto in razumljivo. »Pišem iz izkušenj življenja, svojega in drugih. Želim pa, da bralec ob moji pesmi piše svojo pesem, išče svojo srečo, zato sem tudi zapisal verz »Naj se edna srêča od drüjge louči in naj bou od vsej«.
Njegova najljubša pesem iz te pesniške zbirke ima naslov Sakši si naj vzeme, štero si zaželij.
Prva pesniška zbirka v prekmurščini Vretine dnik, ki je izšla leta 2014, izhaja iz sveta Mure, nova pa iz dogodkov, opravil, pripetljajev, ki se zgodijo mimogrede in nanje nismo pozorni, pojasnjuje Mlinarič. »Gre za utrinke iz raznoterih dogodivščin, ob njih pa me vendarle zanima, ali nosijo s seboj kakšna globlja sporočila in kako se na taka bežna soočanja odziva naša duša.«
Spremno besedilo v knjigi je napisal publicist, urednik in literarni zgodovinar Franci Just, ki je bil že urednik njegovih prvih knjig. »Je eksakten in strokoven, predvsem mi je v tej prekmurski bil v oporo v jezikovnem in tudi literarnem smislu, ker iz slovarja profesorja Vilka Novaka izhaja, da ima sleherna prekmurska beseda poudarek (krativec, ostrivec, poudarjeni samoglasnik), kar pa bi bilo za literarno delo precej obremenjujoče,« pravi avtor. V času pisanja mu je podobno svetoval upokojeni profesor, salezijanski duhovnik iz Melinec Stanislav Duh. Zaradi tega je v pesmih uporaba omenjenih znakov zmanjšana, v primerih, ko se prekmurska in slovenska beseda ujemata, na primer pri sreči, pa so poudarki ohranjeni. V prvi narečni zbirki Vretine dnik je uredniško in lektorsko delo opravil Danijel Škafar.
Ko pride klic od znotraj
Nove pesmi nastajajo, ko pride klic ali povabilo od znotraj, pravi. »Najtesneje smo povezani z naravo, ki nam rodi sadeže in s tem daje življenje, če dopustimo in naredimo, da taista narava tudi naše notranje pokrajine oziroma duše hrani in vlaži. Želim si, da maternega jezika ne bi pozabili, ampak z njim izražali spoštljiv odnos do prednamcev, da bi znali ceniti in posnemati njihovo kleno in hkrati krepostno držo ter da bi se, o to sem prepričan, z maternim jezikom zmogli tudi literarno izražati. Ne nazadnje smo se z njim najprej srečali, saj je knjižna slovenščina naš sekundarni jezik.«