Pomurske mlekarne bodo 80-letnico delovanja, ki jo bodo praznovale čez dve leti, pričakale kot sodobno, finančno uspešno, stabilno in trajnostno naravnano podjetje. To bodo dosegle s pospešenim vlaganjem v posodabljanje proizvodnih procesov, ustvarjanjem boljše organizacijske klime in odnosov med zaposlenimi ter z dobrim poslovnim sodelovanjem z dobavitelji mleka. To je bila tudi zaveza, ki jo je lastnik podjetja Anthony Tomažin dal ob nakupu Pomurskih mlekarn leta 2018.
Podjetje ima dva obrata, v Murski Soboti, kjer je tudi poslovni sedež, in v Ljutomeru. V Murski Soboti proizvajajo trajne, UHT-izdelke in tradicionalno mleko v prahu, prav tako je podjetje znano po domači skuti in vrhunskem maslu, za katera prejemajo nagrade šampion kakovosti, ter po fermentiranih mlečnih izdelkih, torej jogurtu in kisli smetani. V ljutomerskem obratu poteka proizvodnja poltrdih, trdih in topljenih sirov. Pomurske mlekarne so poznane po ementalcu, ki ga proizvajajo na tradicionalen način, to je v 80 kilogramov težkih hlebih, ki zorijo 60 dni. Tak postopek ohranja le še nekaj mlekarn v Evropi. »Na to smo zelo ponosni. Na tak način ohranjamo kakovost in izvrsten okus ter aromo našega ementalca,« pove Jure Bojnec, direktor družbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuPrvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Pomurske mlekarne so zaradi sprememb v prehranjevalnih navadah in novih trendov začele kot prvi proizvajalec v Sloveniji razvijati tudi rastlinske napitke pod blagovno znamko Plana Plus. Z njimi so na trgovskih policah dve leti in dosegajo dobre rezultate pri rasti prodaje.
Velik vložek v modernizacijo
V Pomurskih mlekarnah že štiri leta predelujejo v obeh obratih samo mleko slovenskega izvora, za nemlečne izdelke, kot so rižev, kokosov in ovsen napitek, pa surovine kupujejo v tujini, saj jih doma ni oziroma ovsa ne v zadostni količini. Pomurske mlekarne mleko odkupujejo od petih kmetijskih zadrug, to so KZ Ptuj, Mlekop – združene kmetijske zadruge, KZ Slovenska Bistrica, SKZ Ljutomer in Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga. Prav tako so v tem obdobju količino predelanega mleka povečali s 45 na zdajšnjih 58 milijonov litrov, so pa tudi edina slovenska mlekarna, ki je v zahtevnem lanskem letu, ko ponudba surovega mleka ni dosegala povpraševanja, povečala odkup mleka za več kot 10 odstotkov. To jim je uspelo zaradi dobrega poslovnega odnosa in sodelovanja z zadrugami oziroma kmeti, ki ga gradijo na dolgi rok. V zadnjem letu in pol se je cena, ki jo kmet dosega za liter prodanega mleka, skoraj izenačila z evropskim povprečjem, kar je glede na zaostanek v prejšnjih letih pomemben dosežek.
Pomurske mlekarne so tudi pomemben regijski zaposlovalec, saj pri njih dela 165 ljudi, od tega skoraj 80 odstotkov v proizvodnji na obeh lokacijah. Veliko pozornost namenjajo izboljšanju pogojev dela in delovnega vzdušja. Ker mleko priteka vsak dan in se temu mora prilagajati tudi proizvodnja, so zdajšnje naložbe podjetja usmerjene v tehnologije, ki bodo omogočale shranjevanje mleka dlje časa. To bo omogočalo drugačno organizacijo dela s prijaznejšim delovnim časom za zaposlene. Prav tako se v podjetju trudijo, da bi se med zaposlenimi ustvarilo pozitivno vzdušje, kar je pomembno tudi za privabljanje dobrega kadra.
V zadnjih letih se je kadrovsko okrepil predvsem oddelek za preverjanje kakovosti z namenom, da ohranijo kakovost izdelkov in potrošnikom zagotovijo varne izdelke, torej s čim manj dodatki. »Varnost in kakovost sta tudi naša pomembna interna kriterija,« pove sobesednik. Zato so Pomurske mlekarne prejemnik številnih priznanj za kakovost, tako na sejmu Agra kot v akciji Izbran produkt leta.
»To je za nas zgodovinski korak«
Pomurske mlekarne so pod novim lastništvom zagnale intenziven naložbeni ciklus, samo v tem letu bodo v obnovo in modernizacijo proizvodnje vložile več kot pet milijonov evrov. »To je za nas zgodovinski korak,« podčrta Jure Bojnec, direktor Pomurskih mlekarn. Gre za vlaganja v zero waste tehnologije, torej v tehnologije zelenega prehoda za zmanjšanje odpadkov oziroma stranskih živilskih proizvodov, vlagajo pa tudi v energetsko samooskrbo oziroma izboljšanje energetske učinkovitosti. Tako so modernizirali in avtomatizirali dve tretjini sirarne v Ljutomeru, v Murski Soboti pa so postavili plinsko elektrarno, ki bo ustvarila električno energijo za celotne potrebe obrata v Murski Soboti. Naložba v ljutomerski sirarni zajema avtomatizacijo sistema za sprejem mleka, prenovo avtomatskega sistema pranja vseh tehnoloških linij in dva nova sirarska kotla. Edini v Sloveniji pa so opremljeni še s tehnologijo za filtracijo in koncentracijo sirotke. Te naložbe so že v poskusnem obratovanju.
Konec tega leta in v začetku prihodnjega pa se bodo posvetili celostnemu ravnanju z odpadki. Pripravljajo se na ponovno pridobitev standarda ISO 14001 – sistema ravnanja z odpadki, kar je prav tako povezano z velikimi vlaganji. Predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta bodo začeli celovito prenovo proizvodnje v obratu v Murski Soboti, za katero že pripravljajo načrte. Del razvojne strategije je tudi povečati vključenost v družbeno okolje in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.
Pomurske mlekarne približno 20 odstotkov prihodkov ustvarijo na tujih trgih, tradicionalno največ v državah na območju Zahodnega Balkana, obseg prodaje povečujejo tudi na zahodu. Kot tretja največja mlekarna v Sloveniji so s svojimi izdelki prisotni v vseh domačih trgovinah, ponujajo pa jih že tudi v treh lastnih prodajalnah, katerih število želijo še povečati. Kljub zaostrenim pogojem poslovanja zaradi upada porabe mlečnih izdelkov in nižanja cen bodo Pomurske mlekarne letos ustvarile finančno še boljši poslovni izid kot lani. Delež lastnega vira financiranja obsežnih naložb dosega v Pomurskih mlekarnah več kot 40 odstotkov. To je mogoče zato, ker si lastnik ne izplačuje dividend in podjetje v naložbe vlaga celoten ustvarjen dobiček.