Najhujši morilci, ki sedijo na Dobu - kdaj pogojni odpust?

V Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu, kjer kazen prestajajo tudi najhujši slovenski kriminalci, je zaprtih tudi petnajst obsojencev, ki so jim slovenska sodišča izrekla tridesetletno zaporno kazen. Slovenija ima od leta 2008 tudi uzakonjen dosmrtni zapor, vendar še ni bil izrečen. Vsi obsojeni na tridesetletno zaporno kazen so morilci, ki so vzeli življenje eni, dvema ali trem osebam. Šest od njih je za rešetkami zapora na Dobu prestalo že polovico zaporne kazni, in sicer Bojan Žalik, Jožef Kovač, Ladislav Žagar, Robert Rauter,Viktor Rafolt inIvan Perić.

Tistim, ki so prestali že polovico zaporne kazni, po zakonu že pripadajo zunajzavodske ugodnosti (nekajurni izhodi iz zapora ob vikendih). Za pogojni odpust pa bodo lahko prvič zaprosili šele po 22 letih in pol prestane zaporne kazni. Prvi, ko bo to lahko storil, je Bojan Žalik, ki je do zdaj prestal že 60 odstotkov svoje kazni. V zaporu je zaradi umora podjetnika Janka Makoterja s Cvena pri Ljutomeru. S sostorilcem Makoterjevega umora Ladislavom Olahom - kazen 15 let zapora je ta že prestal - je bil aretiran 18. decembra 2000. V zapor na Dobu je prišel 28. oktobra 2002.

Ljubljančan Viktor Rafolt je 4. decembra 2000 v Frankfurtu ustrelil tri gradbene delavce, četrtega pa so zdravniki rešili. Na sojenju v Ljubljani, ki se je končalo januarja 2007, je bil Rafolt zaradi treh umorov in poskusa umora obsojen na 30 let zapora. Rafolt je namreč po dejanju peš pobegnil iz Nemčije v Slovenijo, saj ga je v Nemčiji čakala dosmrtna ječa. Dolg sodni postopek gre pripisati dejstvu, da se nekatere priče zaradi strahu niso hotele udeležiti glavne obravnave v Ljubljani, in šele zaslišanje nekaterih prič prek videokonference, ki so ga organizirali leta 2006, je primer premaknilo naprej. Edini motiv, ki ga je tedaj 36-letni Ljubljančan ponudil za zločin, je bila njegova izjava na sodišču, da se z njim in njegovimi prijatelji ne bo nihče "zajebaval".

Ugrabitve in umori

Jožef Kovač je bil zaradi ugrabitve treh in umora dveh podjetnikov - Dušana Gačnika, Milana Tilija in Dušana Mavriča - obsojen na enotno zaporno kazen 30 let. Sodili so mu štirikrat. Soobtožena Zvonimir Vojska in Marko Kos pa sta bila obsojena na 18-letno zaporno kazen, ki sta jo že odsedela. Najprej je leta 1997 izginil Dušan Mavrič, njegovo truplo je Sava naplavila nekaj tednov pozneje. Dušana Gačnika so ugrabili leta 1999, a mu je uspelo pobegniti, potem ko so ga priklenili v hladilnici ljubljanske gostile Jelen, ki jo je takrat najemal Kovač. Zadnja žrtev Kovača in dveh sostorilcev je bil novembra 1999 Milan Tilii. Tudi njegovo truplo so našli v Savi, obteženo z dvema desetkilogramskima betonskima blokoma. Vojska je stražil, je ugotovilo sodišče, Kovač in Kos pa sta Tilija zvlekla do brega reke Save, Kovač ga je nato vrgel v reko.

V Ižakovcihv Prekmurju je tedaj 26-letni Robert Rauter v noči na 31. julij 2002 s potezno puško iz neposredne bližine najprej najmanj trikrat ustrelil v svoje bivše dekle, komaj 18-letno Katjo Maroša, s katero je imel sinka Timija, malo pozneje pa je v stanovanju v Razlagovi ulici v Murski Soboti s kroglami zadel še leto starejšo Katjino prijateljico Adriano Horvat; ta je takoj umrla. Prav tako je streljal na Katjine starše Anico in Martina Marošo, a so po poškodbah okrevali. Rauter je dejanja priznal in jih obžaloval, v priporu pa je celo poskusil narediti samomor. Na murskosoboškem okrožnem sodišču so Rauterja oktobra 2003 obsodili na skupno 52 let zapora, kar je bilo potem spremenjeno v takrat najvišjo možno enotno kazen - 30 let zapora.

Umorilstarša in brata

Ivan Perić je bil obsojen na tridestletno zaporno kazen, ker je bil spoznan za krivega, da je v noči na 15. avgust 2002 v rovinjskem počitniškem apartmaju iz koristoljubja hladnokrvno ustrelil 43-letno materVesno Pavlin Rakić, 39-letnega očimaGeorga Rakićain 12-letnega polbrataBojana. Ivan Perić je dejanje ves čas zanikal, a je sodišče ocenilo, da je moril iz koristoljubja, zahrbtno in pri polni zavesti. Pobil je svoje najbližje, in to tako, da se niso mogli braniti.
Georg Rakić in mali Bojan sta bila umorjena vsak v svoji postelji. Vesna Pavlin Rakić, ki je morilca verjetno tudi edina videla v obraz, pa je umrla na stranišču.Perić je iskal pravico tudi na evropskem sodišču za človekove pravice, a je tudi tam obveljala slovenska sodba, da je torej kriv za smrt svojih najbljižjih in da za zdaj ostaja za rešetkami zapora na Dobu.

Obsojen na tridesetletno zaporno kazen je tudi Ladislav Žagariz okolice Kamnika. Kazen si je prislužil zaradi umora upokojenega duhovnika, 78-letnega Antona Gosarja. Takrat 28-letni Žagar je januarja 2004 iz koristoljubja večkrat zabodel 79-letnega mekinjskega župnika Gosarja. Župnik je imel z Žagarjem že od prej zelo hudo izkušnjo, aprila 1998 ga je ta tako hudo ranil, da je komaj ostal živ, in to samo zato, ker mu ni hotel dati denarja za pijačo. Zaradi tega je bil Žagar obsojen na štiri leta in pet mesecev zapora. Zaradi vzornega vedenja so ga štiri mesece predčasno izpustili iz zapora. Drugič se je na Gosarja spravil še med pogojnim odpustom: v župnišču je župnika januarja 2004 najprej s kuhinjskim nožem zabodel v trebuh, potem pa še štirikrat v hrbet. Sodišče je Žagarju na drugem sojenju tudi preklicalo pogojni odpust in mu kazen za prvi napad na župnika Gosarja združilo v enotno kazen trideset let zapora.

Ermin Brkić prestaja tridesetletno zaporno kazen zaradi trojnega umora, ki ga je storil na Gorjancih.6. maja 2003 je samotnem kraju ob makadamski cesti kilometer in pol stran od Vahte proti Gospodični zvabil v past 23 let stara Kranjčana Bojana Čaviča in Veljka Driniča ter tri leta mlajšo Čavičevo dekle Darjo Erak iz Domžal. V Novo mesto so prišli, da bi od Brkića kupili avtomobil, ki ga je prodajal prek oglasa. Na poti po makadamski cesti na Gorjancih je nato na samotnem kraju s pištolo vse tri prisilil, da so izstopili iz avta, jim vzel denar za nakup avtomobila ter Čaviča ustrelil v glavo. Nato se je odpeljal. Brkić se je potem vrnil in z likvidatorskima streloma najprej umoril Driniča, nato je v glavo in golen ustrelil Erakovo, še enkrat nameril v glavo Bojana Čaviča in sprožil še en strel.

Dvakratobsojen na tridesetletno zaporno kazen

Boštjan Koprivnikar je bil dvakrat obsojen na trideset let zapora, a se mu obe kazni štejeta kot ena, saj mu po zakonu ni mogoče izreči več kot tridesetletne enotne zaporne kazni. Najprej je bil obsojen na tridestletno zaporno kazen zaradi grozljivega umora komaj 18-letne Nine Dobrič, ki jo je umoril in odvrgel v Savo nekje pri Litiji, nato pa še za umor 30-letnega Stojana Kranjca, katerega trupla nikoli niso našli. Oba umora naj bi se bila zgodila leta 2002, Koprivnikar pa je umora zagrešil skupaj s Simonom Trančarjem, ki je za oba umora dobil po 15 let zapora, nato mu je sodišče izreklo enotno kazen 20 let.

Kitajski državljan Wu Zuxiong je bil prvi obdolženec, za katerega je tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor. Umorjena zakonca, prav tako kitajska državljana, sta bila lastnika restavracije na Prulah, kjer je kot pomočnik v kuhinji delal Wu. Potem ko sta ga odpustila, ju je junija leta 2010 umoril z motiko. Wuja so sprva obsodili na enotno kazen 20 let zapora, višje in vrhovno sodišče pa sta mu kazen zvišali na 30 let.

Ljubljančanu Nenadu Miroviću in Gregorju Britovšku iz Topolšice je bila prav tako izrečena tridesetletna zaporna kazen, in sicer zaradi umora 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka v noči na 19. marec 2002. Britovšek je po ugotovitvah sodišča naročil Miroviću umor Volka, da mu ne bi bilo treba vrniti 12.000 evrov, kolikor mu jih je dolgoval. Mirović je v Volka pri ljubljanski Gramozni jami izstrelil štiri smrtonosne krogle. Najprej sta bila oba na celjskem sodišču oproščena Vovkovega umora, nato pa je zadeva prišla v roke ljubljanskim višjim sodnikom, ki so razpisali glavno obravnavo. Nato so oba obsodili, vsakega na po tridesetlet zapora.

Namernoumoril policista

Samo Tadin je za zdaj zadnji, ki je bil v Sloveniji obsojen na trideset leta zapora, ker je namerno povzročil prometno nesrečo 30. junija 2015 na Igu pri Ljubljani in umoril policista 33-letnega Igorja Mauserja ter skušal vzeti življenje njegovemu sodelavcu Kristjanu Čožu. Na Igu ju je v zasedi čakal in se nato čelno zaletel v policijski avtomobil. Mauser je poškodbam podlegel, Čož je bil poškodovan. Tadin je na sodišču krivdo priznal in se strinjal, da mu sodišče izrečetridesetletno zaporno kazen. Ko smo ga lani obiskali v zaporu na Dobu, nam je povedal, da bo zahteval obnovo postopka, saj da na predobravnavnem naroku na ljubljanskem sodišču, kjer je krivdo priznal, ni bil povsem pri sebi, ker naj bi bil pod vplivom pomirjeval. Kolikor nam je znano, za zdaj še ni zahteval obnovo postopka na sodišču; za to morajo namreč obstajati neki novi dokazi, ki niso bili znani na prvem sojenju, da bi sodišče sploh dovolilo obnovo postopka.

S kladivom umoril hčerki
61-letni Mariborčan Ivan Marolt je decembra 2003 s kladivom za meso ubil hčerki, stari devet in 11 let. Življenje je poskušal vzeti tudi zunajzakonski partnerki, ki pa ji je uspelo pobegniti. Tožilstvo je dokazalo, da je moril načrtno in premišljeno, Marolt pa je dejanje priznal in ga obžaloval. Sodba, 30 let zapora, je postala pravnomočna marca 2005. Po nekajletnem bivanju za rešetkami je zaradi bolezni v zaporu umrl.