V Pomurskem muzeju so predstavili 28. številko Zbornika soboškega muzeja, ki je tokrat v celoti namenjen obravnavi druge svetovne vojne, od katere mineva osemdeset let. Vojna je pustila svoje sledi tudi v Porabju in Pomurju, ki je bilo razdeljeno med nemško in madžarsko zasedbo. 15 avtorjev v zborniku sicer ne predstavlja celovitega vpogleda v vojno dogajanje, saj je bilo o tem že veliko napisanega, o čemer priča tudi zborniku dodana obsežna bibliografija literature o drugi svetovni vojni v Pomurju.
Kot je ob predstavitvi povedala urednica zbornika Metka Fujsova, je publikacija tako »nabor različnih razprav, člankov in seznamov, ki posegajo na področja cerkvene ureditev, šolstva, kulture, organiziranega upora, vojaških operacij, represij, žrtev vojne in obdobja neposredno po vojni. Njihova kakovost je v tem, da avtorji v večini uporabljajo nove vire, vire iz tujih arhivov, ki so z digitalizacijo postali dostopni in tako osvetljujejo dogajanje iz drugega zornega kota ali potrjujejo prejšnje trditve.«
Arhiv Pomurskega muzeja
Predstavitev 28. Zbornika soboškega muzeja
Kot ugotavlja urednica, je vojna le za kratek čas spremenila državne meje, po njej so jih vrnili na prejšnje točke, cilji okupatorjev niso bili doseženi. Za seboj je pustila veliko materialno škodo in mnoge žrtve: ubite v bojih in pri načrtnih usmrtitvah, številne begunce, izgnance, zapornike, prisilne mobilizirance, internirance, od katerih mnogi vojne niso preživeli. Skoraj popolnoma uničena je bila prekmurska judovska skupnost. Posledica vojne je bila sprememba družbene ureditve ter z njo povračilni ukrepi nove oblasti, ki je s sodnimi procesi in usmrtitvami odstranila nekdanje nosilce moči. Ceno vojne so z internacijo plačali primorski in istrski kolonisti, priseljeni v Prekmurje med vojnama, pa tudi madžarski prebivalci obmejnih vasi s podobnim ukrepom nove oblasti leta 1945. Ceno za podporo nacizmu so plačali nemški prebivalci Apaškega polja in Prekmurja, ki so jih razlastili in prisilno izselili.
V zborniku je objavljenih 11 razprav, objavljeni so trije seznami žrtev z uvodnimi razpravami (seznama Slovencev, interniranih v taborišče Šarvar, seznam Madžarov, interniranih v Hrastovec in Strnišče ter revidiran seznam umrlih borcev Rdeče armade v Pomurju, dopolnjen s skoraj 200 novimi imeni), bibliografija in na koncu še poročilo o dogodkih v muzeju leta 2022. Ponatisnjen je tudi.
Zbornik soboškega muzeja, katerega izdajo sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Murska Sobota, je periodična publikacija Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki izhaja od leta 1991 in je osrednja muzejska, humanistično-družboslovna revija v Pomurju. V njej objavljajo rezultate raziskav strokovnih delavcev muzeja, predstavljajo muzejsko gradivo in poročila. Objavljajo pa tudi razprave in članke, povezane s kulturno zgodovino Pomurja drugih avtorjev iz Slovenije in tujine.