V začetku avgusta je ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Agencijo RS za okolje, Inštitutom za vode in Geološkim zavodom Slovenije pripravilo dokument Pomembne zadeve upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (PZUV), v katerem so predstavljene osnovne informacije glede obremenitve, stanja voda in pomembnih zaznanih problemov s področja upravljanja voda na posameznih porečjih. Iz njega je razvidno, da je ekološko stanje rek in jezer najslabše prav v severovzhodni Sloveniji.
Presežene so mejne vrednosti herbicidov
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Občina Črenšovci za častne občane razglasila Karla Bedernjaka, Jožefa Horvata in Boruta Pahorja
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Občine Črenšovci je bila letos v Žižkih, kjer je tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo obenem praznovalo sto let delovanja.
To velja predvsem za Kobiljanski potok, Kučnico, Ščavnico, Ledavo, Veliko Krko ter Gajševsko in Ledavsko jezero. »V navedenih vodnih telesih združbe vodnih rastlin in živali izražajo obsežne spremembe v vrstni sestavi in številčnosti v primerjavi z referenčnimi razmerami zaradi onesnaževanja s hranili in organsko snovjo ter hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti,« so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Poleg tega so v zadrževalnikih in vodotokih Ledavsko jezero, Ledava od iztoka iz zadrževalnika do državne meje, Ščavnica od povirja do Gajševskega jezera, Gajševsko jezero in Kobiljanski potok od povirja do državne meje presežene mejne vrednosti posebnega onesnaževala metolaklor. To je herbicid, ki se uporablja za zatiranje enoletnega ozkolistnega plevela in nekaterih širokolistnih plevelov v koruzi, soji, sladkorni pesi in sončnicah. »Metolaklor spada med posebna onesnaževala in je zato del ekološkega stanja voda in ne kemijskega stanja,« poudarjajo na ministrstvu.
V Kobiljanskem potoku od državne meje z Madžarsko do Lendave so presežene mejne vrednosti posebnega onesnaževala kobalta in terbutilazina. Terbutilazin je prav tako herbicid, ki se uporablja za zatiranje plevela v kmetijstvu. V Veliki Krki pa so presežene mejne vrednosti posebnega onesnaževala kobalta, ki je sestavni del kobalamina (vitamina B12), ki ga dodajajo živalski krmi za boljši prirastek.
Problematike se zavedajo
»Občina Križevci se zaveda problematike onesnaženosti Gajševskega jezera. Na to temo smo imeli že več sestankov s predstavniki Direkcije za vode (DRSV), ki so upravljavci jezera. Na zadnjem izmed njih smo se dogovorili, da Občina Križevci izvede analizo mulja, s katero se bo ugotovila stopnja onesnaženosti mulja,« je povedal župan Občine Križevci Branko Belec. Z izsledki analize bodo dobili tudi osnovne podatke o tem, kako ravnati z odpadnim muljem. V dogovoru z DRSV bodo po njegovih besedah potem poiskali skupne ukrepe, s katerimi bi pripomogli k boljšemu stanju Gajševskega jezera.
Zelo zaskrbljeni so tudi v Občini Cankova, kjer leži večina Ledavskega jezera, ki je pravzaprav zadrževalnik vode v Ledavi. Župan Danilo Kacijan s prstom kaže na državo, ki naj ne bi primerno vzdrževala jezera. To cveti ter ogroža prebivalce in obiskovalce, občina pa je po njegovih besedah brez moči. V tamkajšnji potok Kučnica pa se stekajo fekalije ter vode s škropivi zaradi nevestnega dela posameznih kmetov, še dodaja Kacijan.