V Evropski uniji vsako leto zavržemo skoraj 59 milijonov ton hrane oziroma 131 kilogramov na prebivalca. S hrano, ki jo zavržemo tako izgubimo kar 132 milijard evrov. Več kot polovico odpadne hrane zavržejo gospodinjstva, sledita pa sektorja predelave in proizvodnje, ki zavržeta 20 odstotkov hrane, so zapisali na spletni strani Naša super hrana. Da bi bilo v Evropski uniji manj zavržene hrane, je Evropska komisija predlagala, da naj države članice do leta 2030 za 10 odstotkov zmanjšajo količino odpadne hrane v predelavi in proizvodnji ter za 30 odstotkov na prebivalca v maloprodaji in potrošnji, so še zapisali na spletni stani Naša super hrana.
Zmanjševanje izgub hrane in količine odpadne hrane je ključnega pomena za prehod na trajnostne prehranske sisteme, so zapisali na spletni stani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S tem, da zmanjšamo izgube hrane, se borimo tudi proti podnebnim spremembam, zagotavljamo več živil za prehrano ljudi in tudi privarčujemo denar. Zato je vlada na včerajšnji seji sprejela tudi Akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet,« so še zapisali na spletni stani ministrstva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Kje je odgovornost Evrope in preostalega sveta?
Je pa ta država šla tako daleč, da besednjak strategije nacionalne obrambe in vzporedne vojaške politike, v kateri so žrtve med civilnim prebivalstvom opredeljene kot »kolateralna škoda«, jemlje kot vsakdanjik.
»Akcijski načrt vključuje 57 konkretnih ukrepov za preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane pri proizvodnji, distribuciji, strežbi hrane, prodaji ter potrošnji. Preprečevanje nastajanja izgub hrane in odpadne hrane se bo izvajalo z optimizacijo zalog, primerno tehnologijo, spremljanjem količin odpadne hrane ter ozaveščanjem. Zmanjšanje količin odpadne hrane pa s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane. Akcijski načrt vključuje tudi nekatere ukrepe za izboljšanje ustreznega ravnanja z odpadno hrano,« so zapisali na spletni stani ministrstva.
Ukrepi v akcijskem načrtu vključujejo vse člane verige preskrbe s hrano. K zmanjšanju količine odpadne hrane namreč lahko veliko pripomorejo tudi gospodinjstva, in sicer z načrtovanjem nakupov, so zapisali na spletni strani ministrstva. Ključni cilj akcijskega načrta je spremeniti način razmišljanja v družbi, da bomo bolj spoštovali hrano in naravne vire, ki so potrebni za proizvodnjo slednje. Cilj pa je tudi prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, še pravijo na ministrstvu.
Lani smo v Sloveniji zavrgli skoraj 151 tisoč ton hrane
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo lani v Sloveniji zavrgli 150.839 ton hrane oziroma dva odstotka manj kot leto prej. Vsak prebivalec Slovenije je tako zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane. Največ hrane so zavrgli v gospodinjstvih, in sicer 47 odstotkov, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2021. V gostinstvu in strežbi hrane so zavrgli 37 odstotkov odpadne hrane, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. V trgovini z živili so zavrgli 9 odstotkov hrane oziroma 2 odstotka manj kot leto prej, v proizvodnji hrane pa so le-te zavrgli najmanj, in sicer 7 odstotkov ter kar 21 odstotkov manj kot leto prej.
Večino odpadne hrane so predelali v kompostarnah in v bioplinarnah, in sicer v vsaki po 39 odstotkov. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 21 % odpadne hrane. Manj kot 1 % celotne količine odpadne hrane pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave. To so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave, ugotavljajo na Statističnem uradu.