Za veliko noč se tradicionalno pripravlja potica, ki lahko vsebuje različne nadeve - orehovega, ki je med najpogostejšimi, makovega, pehtranovega, vse bolj je priljubljena tudi potica s kokosovim nadevom. Po podatkih statističnega urada smo v letu 2020 za sestavine, potrebne za pripravo orehove potice, v povprečju odšteli 1,80 evra za 10 kokošjih jajc, 0,86 evra za kilogram belega sladkorja, 0,77 evra za liter trajnega polnomastnega mleka, 0,72 evra za kilogram pšenične moke, 8,44 evra za kilogram masla ter 13,71 evra za kilogram orehovih jedrc.
Med tradicionalnimi velikonočnimi jedmi sta tudi hren in šunka. Slovenija več hrena uvozi, kot izvozi, po začasnih podatkih smo ga lani uvozili 13,2 toni, kar 85 odstotkov iz Avstrije, uvozili pa smo ga 0,6 tone. S tržno pridelavo hrena se je sicer v letu 2019 ukvarjalo 73 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Hren pa ni samo velikonočno jedilo, ampak tudi eden najpogostejših priimkov v Sloveniji, saj je na 84. mesto po pogostosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Poleg hrena in šunke so nepogrešljiv del velikonočnega zajtrka tudi pirhi. Po podatkih statističnega urada je v letu 2019 prebivalec Slovenije porabil 12 kilogramov jajc, stopnja samooskrbe z jajci v istem letu pa je bila kar 95-odstotna. Slovenija je sicer po začasnih podatkih lani izvozila za 4,3 milijona evrov jajc, največ na Hrvaško, uvozila pa jih je za 1,4 milijona evrov, največ iz Slovaške. Največ uvoza jajc, ki je sicer odvisen od sezone, je v mesecu marcu in aprilu.
