V kmetijstvu zbirajo podatke o nastali škodi po včerajšnjih ujmah. Franc Režonja direktor kmetijsko gozdarskega zavoda iz Murske Sobote je povedal, da je škoda v kmetijstvu večplastna in v različnih območjih Pomurja različna. Najmanj škode je utrpel desni breg Mure.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
V Prekmurju je neurje prizaneslo ožjemu območju Lendave. Najbolj pa je prizadet zahodni del Prekmurja z Goričkim. Med jesenskimi posevki bo največ škode na ječmenu in rži. Na letošnjih spomladanskih posevkih pa bo največ škode na posevkih sladkorne pese. Koruza si bo verjetno od udarcev toče opomogla.
Močno prizadeti so trajni nasadi - vinogradi in sadovnjaki. Ob toči je škodo povzročila velika količina padavin v izredno kratkem času.
Tudi te so bile v posameznihdelih Pomurja različno razporejene in sicer od 45 litrov v okolici Tešanovec do 115 litrov v turniškem koncu. Realno škodo na posevkih in trajnih nasadih bo možno začeti ocenjevati šele čez tri ali štiri dni. Drug problem je škoda, ki jo je povzročil dež.
V prvi vrsti je problem zbitost tal na spomladanskih posevkih in erozija. Na nagnjenih njivah je vrhnjo plast prsti odneslo z njiv. Prst je zaradi nerazraščenosti rastlin in nerazvejanega koreninskega sistema popolnoma nezaščitena in jo je dež odnašal.
Franc Kučan, pridelovalec sladkorne pese, ocenjuje, da bo sladkorno peso potrebno ponovno zasejati, sajuniči listi na sladkorni pesi, za razliko od koruze, pomenijo njen propad.
Štefan Cigut, kmet iz Noršinec, se strinja, da bo škodo na strnih posevkih in oljni ogrščici moč oceniti čez tri ali štiri dni, opozoril pa je, da bodo kmetje imeli kar nekaj problemov s posevki, ki so v fazi vznika.
Zemljo se bo dalo delno sanirati in zrahljati z medvrstno obdelavo. Če bo zdaj pritisnila vročina, se bo zaradi močne pripeke in pomankanja vlage na vrstah naredila skorja, ki je kalčki ne bodo mogli prebiti in bo rastlina propadla.
