Tudi po Pomurju se je od 25. februarja 2019 dalje razglasila velika požarna ogroženost naravnega okolja zaradi suhega, toplega in vetrovnega vremena. Na upravi za zaščito in reševanje svetujejo previdnost pri uporabi ognja in tudi naprav, ki lahko povzročijo požar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Če so bo nadaljeval vročinski val, pa ni izključeno, da bo ta ukrep veljal za vso državo. V policijskih beležnicah in zapisnikih inšpekcijskih služb se običajno v času razglasitve požarne ogroženosti znajde kar nekaj primerov, ko so se ob uporabi odprtega ognja razplamteli manjši travniški in gozdni požari.
Najpogostejši vzroki za nastanek požara v naravi so uporaba odprtega ognja – žar, taborni ogenj, prižiganje sveč, bakel, raket ali petard –, kurjenje in sežiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov ter odlaganje vročega pepela in gorljivih materialov. Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Več kot 95 odstotkov vseh požarov v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti, je razvidno iz statističnih podatkov uprave za zaščito in reševanje. Kako pa pravzaprav ravnamo, da ne bi prišlo do požara v naravi? Poskrbeti je treba za urejeno okolico okoli stavb – vse gorljive snovi skladiščimo v varni razdalji. Veje dreves, ki so okoli stavb, zračnikov in dimnikov, odstranimo. V naravi kurimo samo na urejenih kuriščih in nikoli v suhih in vetrovnih dneh. V ogenj ne sodijo doze pod tlakom in druge vnetljive snovi. Po končanem kurjenju ogenj in žerjavico do konca pogasimo ter prekrijemo z negorljivim materialom.
In kakšna so sploh pravila kurjenja v naravi? Če kurimo v naravi, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Ob vetrovnem in sušnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato moramo biti še posebej pazljivi. Urejeno kurišče je, tako uprava za zaščito in reševanje, obdano z negorljivim materialom, kot je kamen, okolica pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Urejeno kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 metrov od gozda in 100 metrov od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi. Poskrbeti moramo, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje; to je lahko lopata.
