»Vsa znanost kaže, da se bo svet grel naprej, tega ne moremo več ustaviti,« je klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj poudarila na Vanekovem ekološkem večeru, ki sta ga v Murski Soboti pripravili Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj. »Je pa zelo velika razlika, ali se bo ogrel za dve stopinji do konca stoletja ali pa se bo temperatura dvignila za štiri ali pet stopinj in še več,« je dodala. Na predavanju se je dotaknila vprašanja, ali smo v Sloveniji okoljsko in energetsko pismeni. V uvodu je povedala, da poraba virov in energije eksponentno raste, planet pa ne, zato gre za nebrzdano potrošništvo naravnih virov. Ljudje danes v povprečju porabimo 1 gigadžul energije na dan, naši očetje in dedje pa so porabili trikrat manj. Poznata se naša obsedenost z mobilnostjo in potrošništvo industrijskih proizvodov. »Če se primerjamo z eno ali dvema generacijama pred nami, tisti ljudje so kupovali, ker so potrebovali, mi pa kupujemo, ker hočemo imeti. In to sta dve različni zadevi,« pove in kot razloge za spremembe našteje večja in toplejša stanovanja, za hrano porabimo dvakrat več energije, ker je veliko vržemo proč, zaužijemo pa tudi bistveno več mesa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Potreba po energiji eksponentno raste, vendar ljudje uporabljamo napačno energijo. Veliko uporabimo premoga, nafte, plina, nekaj biomase in jedrske energije, a skupno je 85–90 odstotkov uporabljene energije iz fosilnih virov. Zaradi uporabe fosilnih goriv smo vsebnost CO2 v ozračju dvignili že za 50 odstotkov, poudari. Veliko dokazov za podnebne spremembe izvira iz oceanskih in meteoroloških raziskav. »Najbolj pomembno je, da se je količina toplote v oceanih izjemno povečala. Ocean je rezervoar, in ko se ogreje, se ne bo več shladil. Zato pravimo, da so podnebne spremembe tu in bodo tu tudi ostale,« pravi klimatologinja. Pri tem še pove, da je politična formulacija boj proti podnebnim spremembam zgrešena, saj če se proti nečemu boriš, imaš teoretično možnost, da zmagaš, tu pa je zadeva zabetonirana. Koliko se bo spremenilo, pa je v naših rokah. Ritem gretja po svetu ni povsod enak. Greje se tudi Slovenija, kar se vidi tudi po tem, da ni več mrzlih zim in relativno hladnih poletij, kot je bilo pred letom 1990. S podnebnimi spremembami se spreminja tudi kroženja zraka. »Po domače povedano, ne dežuje več tam, kjer je včasih, ampak drugod. To pomeni, da imamo dele sveta, ki dobijo več dežja, in tiste, ki dobijo manj. Bolj prizadeto je kopno, saj nad morjem bolj dežuje.« Slovenija se je ogrela za slabi dve stopinji. Kajfež Bogatajeva napoveduje, da bodo temperature v prihodnosti še rasle, povečale se bodo tudi obilne padavine. »Nalivi bodo še močnejši, povprečnih padavin, ki jih potrebuje kmet, pa bo vse manj.«
Možne rešitve
Poudarja, da spremembe vplivajo tudi na umrljivost. V času epidemije je v Sloveniji umrlo okoli 150 ljudi, leta 2003, ko je bilo tri tedne skupaj vroče, pa jih je umrlo 280 in se po njenih besedah ni nihče s tem obremenjeval. Ljudem, predvsem starejšim, je težko prenašati tudi onesnaženost zraka. Doda še, da analize kažejo, da so antibiotiki v toplejšem podnebju manj učinkoviti. Podnebne spremembe ne prinašajo samo fizičnih tveganj v obliki naravnih nesreč, ampak tudi politične, ekonomske, socialne in regulatorne. Gradnika odpornosti proti podnebnim spremembam sta blaženje in prilagajanje. Pri prvem gre po mnenju Kajfež Bogatajeve za odpravljanje vzrokov za podnebne spremembe, pri drugem pa za zmanjšanje tveganj in škode zaradi vplivov podnebnih sprememb. Kot rešitve je navedla nič zavržene hrane, več hrane rastlinskega izvora, manj potrošništva, varčevanje z vodo in energenti, izobraževanje, ozaveščanje in nematerialno rast. »Ko je svet marca obstal, smo aprila zmanjšali izpuste za okoli 18 odstotkov, pa smo vsi preživeli. To je velika lekcija, da se to da.«
Turbine na Muri?
Petek Novak, energetski strokovnjak in profesor Fakultete za strojništvo na Univerzi Novo mesto, je na istem večeru spregovoril o tem, kako in zakaj uporabljati slovenske vodotoke. Meni, da svet potrebuje nov družbeni red, sonaraven razvoj. To pomeni, da ne bi učinkovito uporabljali le energije, pač pa vse materiale. Razlikovati moramo med energijo in eksergijo, kar je kakovost energije. »Vzemimo nafto ali plin, ki ima deset kilovatnih ur na kilogram. Ko kurimo v kotlu in delamo toplo vodo za ogrevanje stanovanja, smo uničili kvaliteto goriva. Uničili smo eksergijo v gorivu.« Novak pravi, da energija okolja nima eksergije, nafta in plin pa jo imata. Prav tako lahko naravne vire delimo na tekoče in trajne zaloge. Slednje so naša fosilna goriva, so depoziti ali mrtve zaloge, ker so neobnovljivi. Tekoče zaloge pa so naravni tokovi, kot sta sonce in dež. Tudi to je zanj razlog, da je treba preiti na nov sistem. »Termoelektrarna potrebuje več eksergije, kot je iz nje dobimo. Zato je to naprava, ki nikoli ne bo sonaravna. Zdaj pa poglejmo vetrnico ali hidroelektrarno. Za gradnjo hidroelektrarne prav tako potrebujemo energijo, ki jo vložimo za obratovanje in razgradnjo. Med časom obratovanja voda teče in z njo proizvajamo elektriko. Veter piha, vetrnica dela elektriko. To je čista eksergija,« pojasni Novak. Pri tem še doda, da se vrednost energetskega vložka pri vetrnicah povrne v treh, štirih letih, pri sončnih elektrarnah v sedmih, osmih letih, pri hidroelektrarnah pa v 15 do 20 letih. Potem pa je 50 let čisti dohodek. Ker s temi napravami dobimo več eksergije, kot smo je vložili, gre za sonaravne naprave. Govorec pri tem še opozori, da mora biti tak sonaravni sistem razpoložljiv vsakemu na zemlji in ga je treba graditi paralelno s starim. »Ko bo stari umiral, ga bo novi nadomeščal.«
Dotaknil se je tudi vodovja. Po njegovem mnenju narave ni mogoče ščititi in v njej ne moremo biti gospodarji, lahko pa jo soupravljamo in probleme sproti rešujemo. Spomnil je, da se je pred 50 leti udeležil prvih razprav o hidroelektrarnah na Muri. Meni, da se moramo ljudje pripraviti na to, kaj bo jutri, najti soglasje in ne biti trdoglavi. »Potrebujemo vodno akumulacijo, vsaka pa mora imeti namen. Za energetiko, poljedelstvo, prebivalstvo, pitno vodo. Če se bo to upoštevalo, ne bo nasprotij med tistimi, ki ljubijo naravo, in tistimi, ki želijo preživeti.« Opomni na to, da obstajajo tudi druge tehnologije za izkoriščanje hitre tekoče vode, kot je Mura, ne le jez in akumulacija. »Imamo turbine, ki so potopljene v tekoči vodi in delajo s hitrostjo meter in pol do dva metra na sekundo. Te turbine so bile razvite za bibavico. Lahko pa jih potopimo v Muro, seveda je treba urediti stvari glede nanosov, ampak ni jezu. Voda turbino vrti, ribe pa lahko plavajo mimo,« navede možno rešitev.