Člani sveta pomurske razvojne regije so na zadnji seji dali zeleno luč Občini Tišina, da bo nosilna občina skoraj 100-milijonskega projekta namakanja Pomurja iz reke Mure, ki je tudi vključen v regionalni razvojni program. Z njim naj bi omogočili namakanje približno 15 tisoč hektarjev obdelovalnih površin v ravninskem delu Pomurja. Kot je povedal Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, ki je s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota in pomurskimi občinami po treh desetletjih razprav pristopila k pripravi tega projekta, je ta sedaj tako daleč, da ga je treba prenesti na državno raven. Pred dvema mesecema so ga predstavili kmetijski ministrici Mateji Čalušić. Takrat je bilo sklenjeno, da se oblikuje delovna skupina pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v kateri bo predstavnik regije predvidoma strokovnjak za vodarstvo Andrej Biro iz podjetja Pomgrad – VGP, ter da se določi nosilna občina projekta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kruta usoda šestletnice z Vaneče, a Sara Šiplič je od rojstva prava borka
Rodila se je s srčno napako, zdravniki so ji diagnosticirali še noonanov sindrom.Tudi zanjo bodo zbirali sredstva na tradicionalni dobrodelni prireditvi v Puconcih.
»Zakaj torej Občina Tišina? Ker je župan Franc Horvat, ki trenutno predseduje svetu regije, že od začetka v delovni skupini in ker je eno od naravnih zajetij, ki so med načrtovanimi v projektu, na območju tišinske občine. Projekt je sedaj tako daleč, da je treba pripraviti državni prostorski načrt ter dobiti sklep vlade, da gre res za državni projekt. To lahko naredi le ministrstvo, mi smo svojo nalogo opravili,« je še povedal Grah. V razpravi se je večina razpravljavcev strinjala, da mora projekt postati državnega pomena in se iz državnih sredstev tudi financirati.
Namesto opuščene farme stanovanja?
Svet pomurske razvojne regije se je na seji seznanil tudi s stanjem opuščenega območja Prašičereja Podgrad, podprl prizadevanja Občine Gornja Radgona za aktivacijo tega območja ter hkrati sprejel sklep, da se pozove ministrstvo za naravne vire in prostor, da podjetju Kmetijstvo Črnci in radgonski občini omogoči kandidiranje za sredstva za sanacijo kontaminiranega zemljišča nekdanje prašičje farme v Podgradu. Kot je pojasnil direktor radgonske občinske uprave Vladimir Mauko, je opuščeno območje Prašičereje Podgrad predvideno za stanovanjsko pozidavo, prav tako ima občina po občinskem prostorskem načrtu (OPN) tu edino možnost za širitev mesta. »Žal ostanki prašičereje v lasti Kmetijstva Črnci in manjša parcela, ki je v lasti občine, predstavljajo kontaminirano območje, katerega sanacija je velik finančni zalogaj, zato tudi ni interesentov za nakup tega zemljišča. S sanacijo tega območja bi bilo možnosti za prodajo zemljišč več, potencialni interesenti pa bi lahko vzpostavili stanje, kot ga OPN predvideva. Občina se zato trudi priti do nepovratnih finančnih sredstev,« je še povedal Mauko.