Za družbo Geoenergo je bil 19. januarja sprožen stečajni postopek na njen lastni predlog. Poteza je na videz nerazumna, če vemo, da je podjetje zaprosilo in decembra tudi pridobilo podaljšanje koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin in plina do konca maja 2026. Kmalu zatem pa, kot rečeno, vložilo predlog za stečaj. Tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki je pristojno za področje rudarskih koncesij, pravijo, da o stečaju niso bili obveščeni od koncesionarja, ampak od drugih organov in zunanjih izvajalcev. Kaj je torej v ozadju teh skrivalnic? Nedvomno neki scenarij, ki ni povezan le s sporom z angleškim vlagateljem Ascentom, ampak z vprašanjem prenosa oziroma ugasnitve rudarske pravice na tako imenovanem pridobivalnem polju.
O tem več v nadaljevanju članka, v katerem bomo iskali odgovore na vprašanje, kdo bo zaradi stečaja prevzel skrb za pridobivanje plina oziroma za varnost delujočih in nedelujočih plinskih vrtin. Kajti stečaj družbe Geoenergo procesa pridobivanja plina ne more ustaviti čez noč, ali kot opozori poznavalec področja, ki razumljivo želi ostati neimenovan, to ni tovarna, ki jo ob stečaju lahko zapreš in na vrata obesiš ključavnico.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na okupatorski Gonici pedale poganjalo 35 udeležencev
Špica Bike Shop, servis koles in smuči, je organiziral prvo letošnjo kolesarjenje po pomurski pokrajini.
Stečaj s »strokovno pomočjo«
Vprašanje o prevzemu odgovornosti je umestno toliko bolj, ker so pri družbi Geoenergo kot razlog za vložitev predloga za stečaj med drugim navedli upadanje načrpanih količin zemeljskega plina in ocenjene visoke stroške sanacije pridobivalnega polja. »Upraviteljica sem seznanjena z delovanjem dveh vrtin, ki sta še aktivni. Vrtini se redno vzdržujeta tudi po začetku stečajnega postopka. Postopek stečaja je v fazi pridobivanja ustreznih informacij, ki so potrebne za sprejem nadaljnjih odločitev. V tem času strokovno pomoč zagotavljajo dosedanji poslovni partnerji stečajnega dolžnika,« je na vprašanje o vzdrževanju aktivnih vrtin odgovorila stečajna upraviteljica Tanja Praprotnik. Glede sklepanja pogodb o prodaji pridobljenega plina pa pravi, da se te lahko sklepajo le s soglasjem sodišča. Do zdaj jih še ni bilo.
Kdo so omenjeni poslovni partnerji, ki v stečajnem postopku zagotavljajo »strokovno pomoč«? To je lahko samo Petrol Geo, ki od ustanovitve leta 2018 izvaja dejavnost rudarskih del vrtanja ter remontov plinskih in naftnih vrtin s proizvodnjo zemeljskega plina. Pred tem je ta dejavnost pripadala družbi Petrol Geoterm, še prej Nafti Geoterm. »V času trajanja stečajnega postopka za varnost vrtin skrbi Petrol Geo, odgovornost pa nosi družba Geoenergo. Kako bo za varnost vrtin poskrbljeno v prihodnje, je odvisno od dogovora s stečajnim upraviteljem,« medtem sporočajo iz družbe Petrol Geo. In dodajajo, da je odločanje glede nadaljnjega obratovanja družbe Geoenergo, sanacije vrtin in prodaje premoženja v domeni stečajnega upravitelja.
Gasilce klicali po potrebi
Požarno varnost je za potrebe Geoenerga zagotavljala poklicna industrijska gasilska enota, ki deluje v podjetju Nafta varovanje in požarna varnost, a je bila po nam znanih podatkih pogodba o izvajanju požarne varnosti pri požarno nevarnih delih pred približno dvema letoma preklicana. Pripadniki enote so požarno varnost zagotavljali tako za aktivne plinske vrtine kot na splošno za potrebe pridobivanja plina, po prekinitvi pogodbe pa le ob večjih opravilih. Pri tovrstnih delih prihaja do visokih temperatur in tlakov, temu ustrezna morata biti znanje gasilcev in njihova zaščitna oprema.
Ob tem spomnimo, da so razmere v omenjeni gasilski enoti že vrsto let slabe. Oprema je zastarela in neustrezna, zaradi česar so imeli gasilci celo težave pri operativnih aktivnostih, primanjkuje tudi kadra. Njihova naloga je zagotavljati 24-urno požarno varnost za območje rezervoarjev z naftnimi derivati za Eko Nafto ter Petrol, ki upravljata svoja skladišča ter še skladišča zavoda za blagovne rezerve v Trimlinih. Prav tako ima ta gasilska enota status enote širšega pomena za celotno regijo in posreduje ob nesrečah na pomurski avtocesti, težjih nesrečah na preostalih cestah, delovnih nezgodah in ob nesrečah z nevarnimi snovmi.
Visoko na lestvici ogroženosti
Zagotavljanje požarne varnosti ob plinskih vrtinah na območju petišovskega plinskega polja je s stečajem Geoenerga obviselo v zraku, pomen tega pa se je zmanjševal že veliko prej. Spomnimo, da se je novembra 1998 na Madžarskem, nedaleč od meje s Slovenijo, zgodila ekološka nesreča zaradi izhajanja strupenih plinov iz opuščene vrtine, zaradi česar so morali izseliti okoli pet tisoč prebivalcev. To je bilo resno opozorilo o nevarnostih opuščenih plinskih vrtin tudi pri nas, kakor tudi, da je treba te sanirati oziroma zapreti.
Leto pozneje se je začel proces ekološke sanacije plinskih vrtin in rudarskih objektov, za katerega je denar zagotovila država, vendar ni bil nikoli dokončan. Štab civilne zaščite za Pomurje pa je zadnjo globalno oceno ogroženosti za regijo, v kateri je bila zajeta tudi ogroženost zaradi nesreče na naftno-plinskih vrtinah, nazadnje pripravil pred 14 leti, leta 2010. V štabu so nesreče na vrtinah, ki jih je po njihovih podatkih v Pomurju okoli 220, uvrstili na četrto mesto po ogroženosti, za poplavami, drugimi od podnebja odvisnimi nesrečami in prevozom nevarnih snovi skozi regijo. Pozneje ta skrb ni bila več sestavni del tovrstnih dokumentov.
Posredniki že na delu
Če torej povzamemo. Geoenergo je končal v stečaju, ker sta se Petrol in država, ki sta ga lastninsko obvladovala, poenotila v ugotovitvi, da proizvodnja plina ob upadu pridobljenih količin ni donosna in ker so stroški sanacije pridobivalnega polja preveliki. Če teh stroškov ni bila pripravljena prevzeti nobena stran, kakšen je potem sploh možen izhod iz te zgodbe? Plinsko polje z vsem, kar ga sestavlja, ne moreta zapustiti za seboj kot zadnjo smet. Stečaj podjetja je torej treba videti kot prehod med zapiranjem starega in odpiranjem novega poglavja. In novo poglavje je lahko samo nova poslovna priložnost, ki je v izkoriščanju potenciala opuščenih vrtin. Samo z njo se potem tudi vprašanje o usodi in strošku sanacije vrtin postavlja v povsem novo luč. Na kaj napeljujemo?
Hkrati s stečajem Geoenerga se je po naših podatkih na območju pridobivalnega petišovskega plinskega polja pojavil interes tujih vlagateljev za nakup kmetijskih zemljišč. Posredniki s ponudbo za odkup namreč obiskujejo lastnike zemljišč na območju od zadnjih hiš v mestu Lendava v smeri Čentibe in zaselka Zatak, ob tem pa jim pojasnjujejo, da je interes za nakup parcel povezan s področjem energije. Za tem naj bi bil turški kapital.
S podaljšanjem pridobili čas
Podrobnosti o tem za zdaj niso znane, dogajanje pa je vsekakor vredno pozornosti. Tudi zato, ker je hrvaško ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj 1. oktobra 2023 objavilo vest, da je končan mednarodni razpis za raziskovanje in izkoriščanje geotermalnega potenciala v Slavoniji, Podravini in Medžimurju ter da so podeljena dovoljenja na več raziskovalnih območjih z opuščenimi plinskimi oziroma naftnimi vrtinami. Eno od teh je območje Občine Kotoriba v Medžimurju, dovoljenje za raziskave in izkoriščanje je prejela družba Viola Energy Generation, s tem da se njena ponudba navezuje na družbo iz Turčije.
Za konec ponovimo vprašanje iz uvoda: Kakšno vlogo ali pomen ima rudarska pravica oziroma za dobri dve leti podaljšana koncesija tik pred stečajem? Posledice uvedbe stečajnega postopka nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje urejajo določbe 60. člena zakona o rudarstvu, usmerjajo na pristojnem ministrstvu. Ta med drugim pravi, da v primeru stečaja nosilca rudarska pravica ugasne. A to velja le ob izpolnitvi katerega od več naštetih pogojev. Eden od teh se glasi, da pravica ugasne, če v dveh letih od začetka stečajnega postopka nobena druga pravna ali fizična oseba ni pridobila pravice izvajati rudarska dela na zemljiščih pridobivalnega prostora, ki niso v lasti nosilca rudarske pravice. Podaljšanje koncesije pred stečajem je bilo torej pomembno zaradi dveletnega obdobja, v katerem se bo lahko o pravici odločilo na novo.