Pomurje je zaradi izvirov termalne vode bogato z vodnimi površinami za prostočasne in zdravstvene dejavnosti. Te so večinoma znotraj bazenskih kompleksov kopališč in zdravilišč v regiji, ob tem pa pokrajina premore samo en manjši pokrit plavalni bazen, namenjen rekreativnemu plavanju, tistega v Radencih.
O gradnji pokritega plavalnega bazena se zato v Murski Soboti govori že dlje časa, tovrsten objekt regijska prestolnica potrebuje, saj bi omogočil nadaljnji razvoj plavalnega športa, lahko bi ga uporabljali učenci osnovnih in srednjih šol v mestu, občanom pa bi tudi pozimi omogočil rekreacijo, ki je, kot je možno videti med delovanjem letnega mestnega kopališča, vedno bolj priljubljena tudi med starejšimi občani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Za gradnjo bazena si že od prve predvolilne kampanje, preden je prevzel vodenje občine, prizadeva tudi soboški župan Aleksander Jevšek, a takšnega projekta mestna občina sama finančno ne zmore. Ker mestni svetniki niso potrdili sprememb občinskega podrobnega prostorskega načrta za vodarno, ki so jo nameravali zgraditi v sklopu projekta nadgradnje vodovoda sistema B na območju nekdanje Vrtnarije, želi zdaj občina, kot pojasnjuje Jevšek, v ta prostor umestiti druge vsebine, med katerimi je tudi pokriti plavalni bazen. V ta namen pripravljajo nove spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Računajo na sredstva iz več virov
Glede možnosti za pridobitev sredstev Jevšek pravi, da je gradnja bazena že uvrščena v načrt za okrevanje, občine so gradivo o projektih že lani poslale ministrstvu za gospodarstvo. Bazen bi bil del ureditve športnega centra Fazanerija, ki je tudi v naboru prioritetnih projektov vlade za zagon gospodarstva po epidemiji. Predvidena vrednost celotne investicije, ki naj bi se začela izvajati do konca leta 2022, zajema pa tudi prenovo nogometnega stadiona, je 26 milijonov evrov. »S sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta želimo omogočiti investicijo tudi na drugi strani Kopališke ulice.«
V preteklosti je občina iskala možnosti, da bi za projekt našla zasebnega investitorja, a Jevšek meni, da bi bilo to danes težko. »Gre za investicije, ki ne prinašajo denarja, ne poznam niti enega primera bazena v Sloveniji, ki bi ustvarjal dobiček. Gre za splošno koristen objekt, ki je potem tudi na plečih lokalne skupnosti.« Jevšek pri tem še poudarja, da bo v drugi polovici leta sprejet operativni program za naslednjo finančno perspektivo, zato iščejo sredstva za projekt tudi znotraj celostnih teritorialnih naložb. O višini sredstev, ki bodo na razpolago mestnim občinam, je za zdaj po njegovih besedah še težko govoriti, si pa v soboški občini obetajo okoli deset milijonov evrov, torej podoben znesek kot v aktualni perspektivi. Lahko bi šlo tudi za kombinacijo sredstev iz več virov, dodaja Jevšek.
Poslušali bodo stroko
Predstavniki občine so si pred leti že ogledali primera dobre prakse gradnje športnih bazenskih kompleksov v Gradcu in Györu, a Jevšek pravi, da bo način izvedbe, če bo do nje prišlo, povezan s količino razpoložljivih sredstev. Več podrobnosti bo znanih takrat, ko se bodo začeli konkretno pogovarjati o tej investiciji. V primeru gradnje pokritega 50-metrskega olimpijskega bazena bi po besedah Jevška investicija znašala od sedem do deset milijonov evrov, v primeru gradnje 25-metrskega bazena pa bi bil lahko znesek za polovico manjši. »Vsekakor se bomo pogovarjali s strokovnjaki na tem področju, tistimi, ki se v regiji ukvarjajo s poučevanjem in treniranjem plavanja. Tako bomo pri izvedbi projekta izhajali tudi iz tega, kaj potrebujejo.«