Avgusta lani so se ji pojavile zdravstvene težave, februarja so ji v bolnišnici v Ljubljani postavili diagnozo. »To ti povedo tako, kot če nekomu rečeš, namaži si pašteto na kruh, jej in živi,« svojo bolečino razkriva naša sobesednica. Z bralci teh vrstic želi svojo zgodbo deliti predvsem zaradi razočaranja, ker je v nesreči ostala sama. Najprej je ostala brez zaposlitve, kmalu zatem se je pojavila bolezen in edino upanje, ki se ga je ob strašni diagnozi lahko oprijela, je bila obljuba, da bo vsaj finančno preskrbljena. Verjela je besedam zdravnika, da bo zaradi bolezni v treh mesecih invalidsko upokojena. Toda odločbe o tem še vedno nima. Zakaj ji je zdravnik dajal lažno upanje, se skrušeno sprašuje, če je že takrat vedel, da ne bo tako.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #7) Urška Fartelj je prepričana, da je kuhanje enostavno, če so ti jasni procesi priprave hrane
V našem podkastu smo tokrat gostili avtorico izjemno priljubljenega kulinaričnega bloga 220 stopinj poševno in avtorico več kuharskih uspešnic Urško Fartelj, zato ni treba posebej poudarjati, da se je pogovor vrtel predsem o kuhanju in hrani.
To zdaj doživlja mati otroka, ki ji ob hitro napredujoči neozdravljivi bolezni moči jemlje še pomanjkanje sredstev za preživetje. S svojim neznosnim bremenom moleduje pred sistemsko zaprtimi vrati Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), za katerimi je po zakonu in pravilniku njena stiska prevedena v številko primera, ki še čaka na rešitev. Se sploh kdo vpraša, kdaj jo bo dočakala?
Še ena žalostna izpoved druge bolnice, ki je bila pred invalidsko komisijo dvakrat.
Celotno zgodbo bolnic, kakor tudi, kaj pravijo na ZPIZu in kaj Varuh človekovih pravic, si preberite v današnji števillki časopisa Vestnik, ki je dostopen tudi na spletu.
»Moj bog, kje sem zdaj to«
Ko je prvič čakala pred vrati komisije, je ob svoji stiski opazovala vso to dramo bolnih ljudi, objokane obraze, ko so zapuščali pisarno, nejevoljo predstavnikov delodajalcev ... »Moj bog, kje sem zdaj to,« je bila zaprepadena ob tem, kar je videla. Spomnila se je besed prijateljice, da gre za sistem in da naj si njegove brezčutnosti ne jemlje preveč k srcu. Večkrat je poklicala tudi znanko, ki je po nekaj operacijah in dolgem zdravljenju prav tako morala skozi vse te mline, da bi slišala, kaj sploh lahko pričakuje v tem labirintu neštetih slepih poti, preden bo dočakala izhod zase.
