Kot so na ministrstvu spomnili v sporočilu za javnost, bo Inšpektorat RS za delo nadzor opravljal tako pri naključno izbranih delodajalcih kot tudi na osnovi prijav. "Namen poostrenega nadzora je, da s preventivnimi in represivnimi ukrepi dosežemo, da delodajalci pravočasno ter v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti ter s tem ne kršijo temeljne pravice delavcev," so pojasnili. Inšpektorji bodo po njihovih navedbah posebej pozorni na elemente minimalne plače oziroma na to, ali so dodatki dejansko izvzeti iz minimalne plače, kot to določa zakon. "Delavce opozarjamo na to, da je izplačilo minimalne plače vezano na opravljanje dela za poln delovni čas, torej za izplačilo minimalne plače ne potrebujete delati dodatnih ur. Delavcem tudi svetujemo, da pozorno preverijo, ali so njihovi obračuni plač ustrezni," so zapisali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
V primeru ugotovljenih kršitev jih napotujejo na inšpektorat, s pisnim obračunom plače pa lahko denarno terjatev uveljavljajo tudi neposredno v izvršilnem postopku ali pa vložijo tožbo na pristojnem delovnem sodišču. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od dneva nastanka. Na ministrstvu so ob tem spomnili, da minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljenim od 1. januarja 2023, znaša 1203,36 evra bruto. Če je osnovna plača delavca nižja od minimalne plače, mora delodajalec pri končnem obračunu dodati razliko do višine bruto minimalne plače. Kot so tudi podčrtali, morajo biti vsi dodatki ter del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost izločeni iz minimalne plače. Pri izračunu dodatkov se kot osnova praviloma upošteva osnovna plača delavca, brez prištetega zneska do višine minimalne plače.
Kakšna so pravila?
V minimalno plačo tudi ni dovoljeno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu, na primer povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju, pa tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja, kot so regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade. "Delodajalec mora delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu," so povzeli na ministrstvu.
Iz pisnega obračuna mora tudi izhajati, kateri dodatki in ostali elementi plače, ki ne smejo biti vključeni v minimalno plačo, so obračunani in v kakšnem obsegu. Delodajalec mora namreč ločeno obračunati vse elemente, ki so zakonsko izločeni iz minimalne plače.