Marija Tkalec iz Gomilice je na Vestnik naročena že približno 55 let. Naročila se je, ko je dopolnila osemnajst let in se prvič zaposlila. »Šla sem služit in tako sem imela svoj denar. Veste, nekoč je bilo siromaštvo in mi doma za kaj takšnega niso želeli dati denarja. Ko sem dobila službo, sem si naročnino za časopis lahko privoščila, to sem si namreč od nekdaj želela,« nam je povedala sogovornica, s katero smo poklepetali na Vestnikovem vlaku.
Časopis je na domačijo prihajal na njen dekliški priimek Cigan, nato se je poročila, vendar je časopis še vedno prihajal na isto ime, saj je bilo tako ime tudi njeni mami. »Ko je mama umrla, smo časopis dali prepisati na moje ime oziroma na moj sedanji priimek.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Občina Lendava kot častna gostja sodelovala na sejmu na Madžarskem
Maja Feher je sodelovala tudi v tekmovanju za najbolj okusno nacionalno potico in s koruzno zlevanko osvojila tretje mesto.
Kot je povedala Tkalčeva, na splošno rada bere, vendar se v vse časopisne vsebine ne poglablja. »Pogledam ga v celoti, z veseljem rešujem tudi križanke, če pa mi kateri članek res pade v oči, ga tudi v celoti preberem. Časopis najraje v roke vzamem ob večerih, drugače nimam veliko časa. Ker sem ostala sama, mož mi je umrl, otrok pa nimam, moram vse pri hiši opraviti sama,« pove.
Sogovornica z veseljem pogleda tudi vsebine v Vestnikovi mesečni prilogi Pen, kjer je bil pred leti, kot s ponosom pove, objavljen krajši zapis tudi o njej in njeni prijateljici. »S sodelavci smo bili v termah v Dobrni, z nami je bil tudi novinar. En večer smo igrali družabne igre, v katerih sem zmagala in za nagrado dobila dežnik, nato pa sva se s prijateljico fotografirali pod tem dežnikom. Ta fotografija s krajšim zapisom je nato pristala v vašem časopisu,« se še spomni Tkalčeva. Pomurski tednik bo naša bralka brala tudi v prihodnje. Kot pravi, ji je zanimiv, vrsto let ga že ima naročenega, zato se mu ne bo odpovedala.