Bernarda Petek iz Borejec je naročnica Vestnika že več kot štirideset let. »Naročenega ga je imela že moja mama, ko pa sem od doma, iz Melinec, prišla živet v Borejce k možu, sem ga že drugo leto naročila tudi sama in vse od takrat ga imamo pri hiši,« nam pove Petkova. Vestnik prebere od prve do zadnje strani, najprej pa pogleda osmrtnice. »Nato pogledam svoj horoskop. Včasih se kaj uresniči, včasih pa tudi ne,« pove v smehu in doda, da Vestnik počasi prebira ves teden. Z branjem našega časopisa in drugih, knjig in še česa si tako krajša čas, sicer pa obdeluje vrt, skrbi za kokoši, rože, ima tudi manjši sadovnjak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Propad Pindže) Franc Šlihthuber trdi, da ni bil poslovodja, sojenje pred epilogom
Sojenje Francu Šlihthubru in Štefanu Kuharju, nekdanjemu direktorju komunalnega in gostinskega podjetja, pred epilogom.
»Delo se vedno najde, ampak za branje je tudi dovolj časa oziroma ga mora biti. Vestnik prav tako rad prelista sin, pa tudi s sokrajani se včasih pogovarjamo o tem, kaj smo prebrali v Vestniku,« pove Bernarda Petek, ki ima poleg sina še hčerko, ki si je družino ustvarila v Kamniku. K njim na obisk, k vnukoma, eden je srednješolec na računalniški šoli, drugi še obiskuje osnovno, gre večkrat, pogosto pa jo oni obiščejo v Borejcih. »Takrat tudi hčerka rada prelista Vestnik, da vidi, kaj se novega dogaja pri nas,« pove Petkova, ki doda še, da so ji všeč tudi vsebine v Penu, pogreša pa nagradne igre.
»Zelo rada imam kvize in igre, s tem si krepim možgane. Vse mogoče spremljam po televiziji in tudi kdaj pa kdaj sodelujem v kakšni nagradni igri. Tudi pri vas sem že in sem dobila nagrado – kolo!« Sogovornica nam zaupa še, da se je že več kot desetkrat udeležila Vestnikovega vlaka, v preteklosti z možem, ko je ta še živel, v zadnjih letih pa se na vlaku druži s prijateljicami. »Bila sem tudi letos, odlično je bilo, in če mi bo zdravje služilo, pridem tudi naslednje leto,« je zagotovila.