Martin Lebar s Hotize je Vestniku kot naročnik zvest že 66 let. Obdobja, ko se je naročil nanj, se spominja zelo dobro. »Leta 1957 smo štirje fantje iz vasi odšli na štirimesečno sezonsko delo v Beli Manastir na Hrvaško. Tam je bila tovarna sladkorja, kjer smo z vagonov praznili sladkorno peso, ki so jo vozili tja. Za en vagon je morala biti ekipa štirih oseb, spomnim pa se, da smo delali po dvanajst ur dnevno. Ko smo bili prosti, smo se dolgočasili, to je bilo namreč obdobje nekje med septembrom in novim letom, ko se je hitro stemnilo. Takrat sem rekel, da bom naročil Vestnik, in sem ga res,« pripoveduje naš naročnik. V tistih mesecih je Vestnik dobival na Hrvaško. Brali so ga vsi, čeprav so imeli na voljo hrvaške časopise in revije. »Pogrešali smo domačo besedo in novice iz domačih krajev, zato nam je bil časopis v tujini zelo dragocen,« pove.
Po vrnitvi domov je začel tednik prejemati na domačijo, kjer si je ustvaril dom in družino z ženo Kristino. Od nekdaj prebere časopis od prve do zadnje strani. »Vedno me je vse zelo zanimalo, tudi politika, ki jo še zdaj kljub svojim letom redno spremljam. Rad sem namreč seznanjen z vsem, zato še vedno vse preberem. Najprej v četrtek časopis prelistam in preberem najbolj pomembne stvari, preostalo pa kakšen dan pozneje, najraje v popoldanskem času.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurka, ki izvaja psihosocialno svetovanje, opaža, da so najpogostejše stiske mladih strahovi
Osamljeni in izgoreli mladi so posledica tega, da ne znamo postaviti zdravih mej, pravi Anita Pertoci.
Prej 90-letnik, ki je nedavno praznoval okrogel jubilej, nima veliko časa. Zjutraj, ko vstane in opravi zajtrk, ki vedno zajema tudi jabolko in šilce žganega, se odpravi do bližnjega potoka za hišo, kjer je še vedno veliko rib, ki jih rad lovi. Nato se, če mu to vreme dopušča, odpravi v domači sadovnjak, za katerega še vedno redno skrbi, vsaj dvakrat tedensko pa se s kolesom odpelje tudi do Mure. »Tako ohranjam vitalnost in ostajam aktiven,« pravi Martin Lebar, ki bo ostal zvesti naročnik Vestnika tudi v prihodnje. Veseli ga še, da je za branje navdušil svoje štiri otroke in osem vnukov. Prav tako upa, da bo Vestnik prebiralo sedem njegovih pravnukov.