K Horvatovim v Beltincih Vestnik prihaja že skoraj petdeset let. Ladislav Horvat je takrat še kot petnajstletni mladenič v Murski Soboti začel obiskovati triletno vajeniško šolo za mizarja, kar pomeni, da je večino časa preživel na praksi, ki jo je opravljal v Komuni v Beltincih. »Spomnim se, da sem vajeništvo začel avgusta, prvo številko Vestnika sem dobil že septembra. Podjetje je namreč vsem zaposlenim plačevalo naročnino na časopis in od takrat ga prejemam, saj se nikoli nisem odločil, da bi ga odjavil,« pove 64-letnik.
Na domačiji, kjer sta z ženo sedaj sama, do smrti so tam živeli še Horvatovi starši ter bratje in sestre, ki so se poročili in odselili, dotlej Vestnika sicer niso imeli, so ga pa tu in tam kupili. »Že od nekdaj mi je bil vaš časopis zelo všeč in sem ga z največjim veseljem prebiral, to se ni spremenilo niti z leti.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Ladislav ob četrtkih nestrpno pričakuje poštarja, ko dobi časopis v roke, ga takoj v celoti prelista, kakšen članek prebere takoj, preostalo pa sproti. »Ko imam čas, se usedem, preberem večino stvari, najdlje pa se ustavim pri športu, ki me zelo zanima. Redno spremljam domače nogometaše iz Beltinec, pa Muro, tudi sicer z velikim zanimanjem prebiram vse drugo.«
Horvat se spominja tudi, kakšen je bil časopis pred več desetletji, ko ga je začel brati. Kot je povedal, je opazen napredek tehnologije, veliko več je slikovnega in barvnega gradiva, kot ga je bilo nekoč, vsebinsko pa so mu bili prispevki vseskozi dobro in poglobljeno napisani. »Dokler bom živ, bom ostal naročen na Vestnik. Saj obstaja tudi spletna različica, vendar ga sam raje prebiram v fizični obliki. Takrat si res vzamem čas zase in za časopis.«