Franc Kolar iz Moravskih Toplic je zvesti bralec našega časopisa že več desetletij. Prebiral ga je že v najstniških letih, ko je s starši in bratoma še živel na domačiji v Gornjih Petrovcih, kasneje pa je tudi sam postal naročnik. Z ženo Etelko, s katero sta si v moravskotopliški občini leta 1972 zgradila dom in ustvarila družino, sta ga prebirala tudi v Gradcu, kamor sta skupaj odšla s trebuhom za kruhom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Horoskop) Tu je napoved za praznične dni
Kaj vas čaka v prihodnjih dneh?
»Nekaj časa sva bila oba zaposlena v Gradcu. Jaz sem se tam zaposlil leta 1966, šest let sem se na delo in domov vozil z mopedom, potem sem si kupil prvi avtomobil. Zaposlen sem bil v mizarstvu, saj sem po koncu osnovne šole pri nas opravil še vajeništvo in sem bil izučen mizar, kasneje pa sem delal v železarskem podjetju. Tudi žena je bila nekaj let zaposlena v Avstriji, najprej je delala v cvetličarni, nato pa kot čistilka v gostilni, potem pa se je vrnila domov, saj je najina hčerka Lidija začela obiskovati prvi razred. V času, ko sva oba delala v tujini, sva imela tja naročen tudi Vestnik. Ker po cele tedne nisva bila doma, sva pogrešala novice iz domačih krajev, pogrešala sva branje,« je pripovedoval Kolar.
Katerega leta je postal naročnik pomurskega tednika, se sicer ne spomni, ve pa, da ga je redno prebiral tudi med vojsko, ki jo je med letoma 1961 in 1963 služil v hrvaški Petrinji.
80-letnik, ki je od leta 2000 upokojen, še vedno vsak teden prebere celoten časopis, v roke ga rada vzameta tudi žena Etelka in sin Bojan. »Vsak dan vstanem nekaj po 4. uri, tako sem vajen še iz časov, ko sem bil zaposlen. Takrat si vzamem v roke časopis in ga berem. Najraje imam novice iz lokalnega okolja, tudi kroniko redno preberem, nekoliko manj pa mi je zanimiv šport, tam pogledam le fotografije in podpise pod njimi,« nam je zaupal sogovornik. Redno prebira tudi Vestnikovo prilogo Pen. Kot pravi, najraje začne z branjem na zadnji strani. »Dobre vsebine imate, časopis mi je res všeč. Če bi rekel kar koli drugače, bi imel greh,« se ob koncu pogovora še nasmehe Kolar, ki z ženo vsak mesec rad obišče tudi naše prostore in tudi na tak način ohranja pristne stike z vsemi, ki časopis ustvarjamo. »Človek mora ohranjati stike, tako ali tako se je vse preveč reči moderniziralo. Všeč mi je, da lahko vsakič znova pridem k vam in tam poklepetam o marsičem, tudi o vsebinah časopisa. Zagotovo bom ostal njegov naročnik še naprej,« je še sklenil Franc Kolar.