Pri Lapoševih na Tišini so na Vestnik naročeni že več desetletij. Kot je povedal gospodar Anton Lapoši, je bil najprej na časopis naročen njegov brat, ko se je ta poročil in odselil od doma, pa so ga prepisali na očeta, Jožefa Lapošija. »Po njegovi smrti, to je bilo leta 1999, pa sem dal naročnino prepisati nase in od takrat prihaja na moje ime,« pove Anton.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
RIS Dvorec Rakičan: Kako so pokopali lastnega otroka
Mestni svet ni odobril nove finančne injekcije, h kateri ga je pozvala vršilka dolžnosti direktorja Darja Korelc. Kakšne bodo posledice stečaja javnega zavoda, še ni povsem jasno, bodo pa segle široko.
Časopis bere pri hiši vsa družina, poleg Antona še njegova žena ter otroka, najraje pa ga vzame v roke ravno gospodar. Kot pravi, ga v četrtek, ko pride popoldne iz službe, v celoti prelista, da mu kakšna stvar ne uide, v nedeljo pa si vzame čas in ga prebira. »Najraje imam vsebine o dogajanju v naših pomurskih občinah, pa tudi barometre z veseljem preberem in tako morda spoznam kak nov obraz. Zelo me zanimajo tudi tematike s področja kmetijstva, saj imamo tudi sami manjšo, štiri hektarje veliko kmetijo.«
Zanimajo ga tudi športne vsebine, še bolj pa po njih posega njegov sin Jože Lapoši, mladi pomurski atlet. Čeprav raje prebira spletno različico Vestnika, poseže tudi po tiskani izdaji. »Časopis imamo doma, odkar pomnim. Vem, da mladi le redko prebirajo tiskane medije, sam pa sem imel doma dober vzor, zato ga z veseljem vzamem v roke,« pove 24-letnik.
Lapoševi bodo ostali naročniki pomurskega tednika tudi v prihodnje. Kot pravi Anton, resda slišijo veliko novic po radiu, a ga nimajo vedno časa poslušati. »Če mi torej kakšna novica uide, si je na radiu ne morem prevrteti in poslušati znova. Pri časopisu je drugače, kadar koli ga lahko vzamem v roke. Ker pa je to naš lokalni časopis, bi ga po mojem mnenju morali imeti pri vsaki hiši,« meni naročnik meseca in doda, da ga navdušujejo tudi poglobljene vsebine in zgodbe v Vestnikovi prilogi Pen.