Ministrstvo za zdravje (MZ) bo za spodbujanje in varovanje zdravja med društva, zavode in organizacije, ki so se prijavili na tri razpise, razdelilo skoraj 12 milijonov evrov. Med številnimi prejemniki, ki so s svojimi vlogami uspeli, so le trije iz Pomurja. To so zavod Makrobios Panonija iz Lucove, ki lahko za projekt Zdrava igra – omejevanje prekomerne udeležbe v igrah na srečo pričakuje dobrih 105 tisoč evrov, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, ki mu je bilo za program ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju odobrenih nekaj manj kot 60 tisoč evrov, ter Rdeči križ Slovenije, območno združenje (OZ) Murska Sobota, s projektom Skupaj - za skupno zdravje in kakovost življenja socialno ogroženih in ranljivih skupin, za katerega bi prejel dobrih 71 tisoč evrov. Ker pa je murskosoboški Rdeči križ že odstopil od izvedbe projekta, bo pomurska statistična regija pri tej delitvi javnih sredstev udeležena samo z dvema projektoma v skupni vrednosti 165 tisoč evrov, kar je manj kot odstotek in pol celotne vrednosti. Upravičenci odločb še niso prejeli, v kratkem pričakujejo vabila na pogovore (pogajanja) in sklenitev pogodb.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(RAZKRIVAMO) Zapis na spletu o napadu na šole po naših podatkih napisal Prekmurec
Policisti so očitno na sledi storilcu, ki je z domnevno grožnjo na spletu, da se bo na eni od slovenskih šol 10. aprila zgodil strelski napad, sprožil preplah. Povzročil je namreč paniko med mnogimi starši, ki tisti dan otrok sploh niso spustili v šolo.
Stotinka za najbolj ogrožene
Kako je mogoče, da bo pomurska statistična regija, ki je po skoraj vseh kazalnikih zdravja na zadnjem mestu med slovenskimi regijami, prejela le dobro stotinko javnega denarja, namenjenega za programe za varovanje in izboljšanje zdravja? Ob tem ne pozabimo tudi na izvor problema, slabo socialno ter demografsko stanje ter najslabšo gospodarsko razvitost.
Odgovorov je več, vsi pa kažejo na to, da sta velika prikrajšanost in neenakost regije ter njenih prebivalcev posledici zapostavljenosti in sistemskega odrivanja tudi na področju varovanja in ohranjanja zdravja, torej pri delu, ki ga opravljajo nevladne organizacije.
Razpisi lani
Preden se lotimo razčlenjevanja konkretnih vzrokov za ta veliki nesmisel, povejmo, da se pričujoči članek nanaša na tri razpise, ki jih je MZ objavilo lani, imena uspešnih programov, ki jih bodo upravičenci izvajali tri leta (letos ter še v letih 2021 in 2022), pa v sredini lanskega decembra. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju varovanja in krepitve zdravja do leta 2022 je bil finančno največji, saj so za 71 programov razdelili 8,5 milijona evrov, 25 vlog je bilo uspešnih na razpisu za programe na področju prehrane in telesne aktivnosti, izvajalcem pa je bilo odobrenih 2,4 milijona evrov. Tretji razpis je bil namenjen programom preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem, obvladovanjem okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih bolezni, sedem prijaviteljev pa je prejelo 977 tisoč evrov. Seznam upravičencev za vse tri razpise je objavljen tudi na spletni strani ministrstva.
Društev ni, so pa izpostave
Odgovor na vprašanje, zakaj med upravičenci do sredstev ni več društev in organizacij iz Pomurja, smo najprej iskali na pristojnem ministrstvu in jih vprašali, koliko vlog iz Pomurja je sploh prispelo na omenjene tri razpise, vendar nam tega do končanja članka niso sporočili. Zato smo zadevo pogledali z vidika tega, koliko društev in organizacij s področja zdravja sploh imamo v Pomurju. To namreč tvori tako imenovani potencial za črpanje javnih sredstev. Le peščico. Po registru, ki ga za humanitarna društva vodi MZ, so ta razdeljena v tri skupine, za kronične bolezni, splošne dobrodelne organizacije in organizacije za samopomoč. V prvem sklopu so navedena štiri pomurska društva od skupaj 78, v drugem eno od skupaj 25, v zadnjem ni nobenega iz Pomurja. Čeprav so se na razpise, ki jih v članku razčlenjujemo, lahko prijavljali ne le registrirana društva, ampak tudi druga ter zavodi in organizacije, je število humanitarnih društev s sedežem v Pomurju pičlo. Morda tudi skrb vzbujajoče. Seveda pa delujejo številne izpostave ali sekcije društev in zvez, ki imajo sedež v Ljubljani.
Več kot polovica vseh iz Ljubljane
Že po teh podatkih je mogoče sklepati, da so lahko bila na omenjenih razpisih uspešna društva s tistih območij, kjer je teh veliko in so tudi kadrovsko, strokovno in finančno dovolj močna, da sestavijo prijavo na razpis, ki potem skoraj gotovo žanje denar. In to je Ljubljana, kamor se tudi steka največ denarja z razpisov. Kot smo že navedli, je bilo na finančno najmočnejšem razpisu, vrednem 8,5 milijona evrov, uspešnih 71 projektov, 45 so jih prijavila društva, organizacije in zavodi s poslovnim sedežem v Ljubljani. Med petindvajsetimi uspešnimi programi za področje prehrane in telesne aktivnosti jih je ljubljanskih dvajset in med devetimi za preprečevanje nalezljivih bolezni osem. Govorimo torej lahko o sklenjenem krogu. V Ljubljani so finančno močne nevladne organizacije, ki imajo zaposlene usposobljene ljudi, ki znajo pripraviti uspešne vloge, z njimi pa potem uspešno črpajo denar iz domačih in tujih virov. S tem denarjem potem lahko plačajo različne strokovnjake, ki jih je prav tako veliko na voljo v Ljubljani. In po uspešno izvedenem projektu se lahko začne nov krog – uspešen naskok na naslednji razpis. Krog koncentracije in centralizacije, ki se odvija v Ljubljani, je tako sklenjen.
Seveda bi bilo nepošteno reči, da obrobje od tega ne dobi nič. A vprašanje je, na kakšen način, predvsem pa, koliko. Nekaj teh poti razkrivajo sogovorniki, ki smo jih vprašali tudi, ali so sploh vedeli za omenjene razpise.
Prepreke
Branislava Belović, upokojena zdravnica, ki se je vso svojo kariero posvečala skrbi za zdravje ter je s svojim delom in programi Živimo zdravo pustila neizbrisno sled pri promociji zdravja v Pomurju, je o obravnavani temi spregovorila kot predsednica Pomurskega društva za boj proti raku. Kot je dejala, je vedela za razpis ministrstva, vendar se društvo nanj ni prijavilo. Razlog? Leto prej društvo, ki je registrirano v Murski Soboti in ima svoj poslovni račun, na njem ni zbralo deset tisoč evrov prihodkov. Tolikšen znesek je bil namreč eden od pogojev za prijavo na razpis. »Če bi bil razpis objavljen zdaj, bi ta pogoj dosegli. Ampak mi majhni zelo težko zberemo deset tisoč evrov,« je povedala Belovićeva. Na enem od razpisov pa je bila uspešna Zveza slovenskih društev za boj proti raku, ki za izvajanje programa lahko pričakuje 106.200 evrov, pomursko društvo se bo za del teh sredstev potegovalo s pripravo regijskih projektov.
Vzajemnost in solidarnost pomembni
Ivan Recek iz Društva revmatikov Slovenije in vodja podružnice Murska Sobota je povedal, da društvo za razpis ni vedelo in ga nanj tudi ni nihče opozoril, zato se tudi niso prijavili. So pa po dosedanjih izkušnjah taki razpisi ministrstva zelo zahtevni in obsežni, zato majhna društva brez močne strokovne podpore na tak način težko pridejo do denarja.
Njihovo društvo ima sedež v Ljubljani, tam se vodijo tudi vse administrativne in finančne zadeve, pove Recek. To pomeni, da podružnice nimajo svojega poslovanja, ampak se vsa sredstva stekajo na skupni račun, iz tega fonda se potem razdeljujejo po regijah glede na število članov. »Sami v naši podružnici zberemo tako malo sredstev, da z njimi ne bi mogli izvajati programa, kot ga lahko članom ponujamo zdaj, ta pa zajema tako krepitev zdravja na primer z izvajanjem storitev fizioterapije kot razne družabne dogodke. Načelo vzajemnosti in solidarnosti v društvu je za nas zelo pomembno,« je še dejal. Ob sredstvih iz omenjenega vira njihova sekcija lahko pričakuje denar tudi po razpisu MO Murska Sobota, sami pa se potem vključujejo v projekt Občina po meri invalidov. Ob tem lahko denar zbirajo še sami, na primer z donacijami.
Delijo po številu članov
Igor Vitez vodi Društvo diabetikov Murska Sobota dobrega pol leta, zato z razpisom MZ, ki je bil objavljen pred tem, ni seznanjen. Se je pa nanj prijavila Zveza društev diabetikov Slovenije in bo v treh letih za izvedbo programa prejela 125.800 evrov. Vitez je povedal, da se na ravni zveze sredstva delijo društvom tudi glede na aktivnost društva. Soboško, ki šteje 210 članov, spada med bolj dejavna. Sami zdaj čakajo na razpis Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), ki je pomemben finančni vir za delovanje društva, to pa ima denar za svoje delovanje pri sebi, torej na svojem poslovnem računu. Prav tako zbirajo denar s članarino in drugimi donacijami.
Nada Tomanič, ki je vrsto let v ožjem vodstvu Združenja multiple skleroze, o razpisu ministrstva, o katerem povprašujemo, nima informacij, verjetno pa z njim niso seznanjeni niti preostali člani vodstva. Temu, da jih nanj nihče ni opozoril, se čudi. Združenje sicer deluje v javnem interesu in ima status invalidskega društva, vendar ob vse večjem številu članov denarja, ki ga v glavnem dobijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zmanjkuje za vse, zaradi česar že krčijo obseg pravic. Tomaničeva, ki je tudi poverjenica gornjeradgonske podružnice, je dejala, da regijske podružnice ne poslujejo samostojno, ampak se vsa sredstva zbirajo na skupnem računu, delijo pa se po številu članov.
Zakaj se je denarju odrekel RK
Albina Knapp, sekretarka OZ Rdečega križa Murska Sobota, je povedala, da so se prijavili na razpis v sodelovanju z Občino Razkrižje in tudi uspeli pridobiti 71 tisoč evrov, vendar so potem zaradi pomanjkanja kadra od izvedbe projekta odstopili. »V našem primeru ne gre za to, da nam ne bi odobrili sredstev, ampak za kadrovski problem,« je še poudarila. Lani se je namreč zgodilo več zadev, ki so prispevale k temu, pojasni Knappova, in sicer zdravstvene težave obeh ključnih oseb za izvedbo projekta, potem pa še neuspešna prijava na razpis ministrstva za javno upravo za subvencionirano zaposlitev javnega uslužbenca. Knappova je dejala, da so bili prepričani, da bodo z omenjeno prijavo uspeli, zato pri pripravi projekta tudi niso predvideli sredstev za stroške dela. S tem, da odstopajo od izvedbe projekta, so že seznanili pristojne, kar pomeni, da bodo ta denar namenili drugim prijaviteljem.