Na posvetu, ki bo potekal v Kocbekovi dvorani Kulturnega in upravnega središča v Svetem Juriju ob Ščavnici, bodo strokovnjaki razpravljali o nasilju nad starejšimi, ki je še vedno ena najbolj perečih tem, še posebej, ker gre za populacijo ljudi, ki so velikokrat prešibki, da bi lahko sami nasilju odločno rekli ne.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Nasilje nad starejšimi se v preteklosti ni posebej izpostavljalo, saj je veljalo za tabu temo. Kako torej prepoznati nasilje? Pri nasilju nad starejšimi gre največkrat za psihične in čustvene zlorabe, kakor tudi za fizično obračunavanje, različne oblike zanemarjanja, ekonomskega in finančnega izkoriščanja, izsiljevanja. Včasih celo do spolnega nasilja. Po raziskavah eden od desetih starejših ljudi vsak mesec doživlja nasilje. Starejši o tem, da doživljajo nasilje s strani najbližjih oseb ali s strani zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, težko spregovorijo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost in odvisnost ter jih pripeljalo v še večjo stisko.
Obstaja več dejavnikov tveganja, ki povečujejo verjetnost, da starejša oseba postane žrtev zlorabe, še posebej če gre za osebe, ki imajo težave s pomnjenjem, imajo telesne ovire, depresijo, so osamljene, socialno prikrajšane in trpijo zaradi pomanjkanja socialne podpore ali so odvisne od alkohola ali kakšnih drugih snovi. Družinski člani morajo tako opravljati vlogo negovalcev, pri tem pa nimajo potrebne podpore in usposobljenosti za nego in komunikacijo s starejšimi.
Strah, nemoč, sram in odvisnost starejšim preprečujejo, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Čeprav se ozaveščanje o nasilju nad starejšimi povečuje, zdravniki poročajo o samo 2 odstotkih prijavljenih primerov tovrstnih zlorab. Žrtve ne spregovorijo zaradi prehude čustvene stiske, saj si želijo ostati v stikih z družino ali pa se dejansko ne počutijo zlorabljene. Starostnik preprosto ne ve, kako ukrepati v primeru nasilja in zlorab, nekateri starejši tudi nimajo nikogar, ki bi mu lahko svojo stisko zaupali. Nekateri mogoče prikrivajo, da se nad njimi vrši nasilje, ker se bojijo institucionalizacije, maščevanja ali sramote.
Nevladne organizacije ob tem posebej opozarjajo, da starejši pogosto doživljajo nasilje, najpogosteje je to povzročeno od oseb, ki zanje skrbijo. Zato izvajajo vrsto aktivnosti in ukrepov, s katerimi želijo zagotoviti zdravo in aktivno staranje, s poudarkom na socialni vključenosti, da jim zagotovijo orodja, ki jim bodo omogočala dostojno, samostojno in čim bolj neodvisno življenje.
V ta namen so v zavodu Vitica v okviru programa Lučka, ki se zavzema za skupnostno skrb in preprečevanje nasilja nas starejšimi, vzpostavili zaupni telefon brez posredovanja osebnih podatkov, kjer želijo brez obsojanja prisluhniti in pomagati starejšim, ki so žrtve nasilja.
Na številki 051 695 100 žrtvam nasilja omogočajo brezplačno pomoč in svetovanje ter informiranje o možnostih izbire pomoči.
Z izvajanjem programa želijo prispevati k povečanju družbene občutljivosti za nasilje nad starejšimi in opolnomočiti svojce pri skrbi za svojega družinskega člana. Nasilje namreč ni stvar posameznika in zanj ni odgovorna oseba, ki nasilje doživlja, temveč tisti, ki ga izvaja.
Žrtve nasilja potrebujejo veliko mero empatije, odprtosti in optimističnosti ter socialno vključenost oziroma socialno podporo v okolju. Vsekakor pa je nasilju potrebno reči odločen ne.