Verjetno bolj malo ljudi ve, da v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota hranijo bogato zbirko judovskih knjig. Te so, ker nihče ni vedel ali ni tako dobro poznal hebrejskega jezika, desetletja ležale v škatli z napisom Knjige stare soboške knjižnice. Zdaj so se odločili, da jih vzamejo v roke in katalogizirajo. V zbirki je 98 judovskih knjig, od tega je 14 molitvenikov, nekatere je zbral pokojni Franc Kuzmič, nekaj jih je prispeval še Pomurski muzej Murska Sobota. To je največja zbirka judovskih knjig v slovenskih knjižnicah.
Knjige so dragocena zapuščina nekdaj zelo močne soboške oziroma prekmurske judovske skupnosti, ne ve pa se, ali izvirajo iz zasebnih zbirk judovskih družin ali so iz kakšne knjižnice. Lepo ohranjeni judovski molitveniki so v hebrejščini ali dvojezični, hebrejsko-nemški in hebrejsko-madžarski, v zbirki je tudi slovnica hebrejskega jezika. Po do zdaj pregledanih knjigah jih je bila večina izdanih v obdobju 1836–1942, med njimi je nekaj antikvarnih knjig, ki so še starejše, pravi Andrej Pavlič, ki skrbi za domoznansko zbirko in bo poskrbel za katalogizacijo judovskih knjig. Da bi jih primerno zaščitili, so jih podobno kot druge prekmurske raritete že ovili v brezkislinski karton.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dokumentarni film Nonina štorja pomemben za ohranitev primorske zgodbe v Benici
Skozi pripovedi prebivalcev gledalci spoznavajo zgodovinska dejstva. Prinesli slovenski jezik in postavili prvo slovensko šolo v tem delu Prekmurja.
Z jezikovnega vidika bo zbirko knjig pregledala Maja Kutin, dobra poznavalka judovstva in hebrejščine. Osnovne podatke bo iz hebrejščine prevedla v slovenščino, da jih bo lahko Pavlič katalogiziral oziroma identificiral in vpisal med knjižnično gradivo. »Pri tem bomo v marsičem orali ledino,« nam je povedala in dodala, da marsikatera knjiga doslej sploh ni bila zavedena, treba bo določiti tudi nove pojme in popraviti napačne izraze, kot je na primer velika noč, ki v judovstvu ne obstaja, ampak govorimo o pesah ali pashi, ter podobno.
Ena najzanimivejših knjig iz te zbirke je tora, peteroknjižje, ki so ga uporabljali na soboškem sodišču ob prisegi, ko so bili Judje poklicani pred sodnika. V knjigi so odkrili tudi podpis zadnjega soboškega rabina. Lazarja Rotha so v taborišče odpeljali s prvo deportacijo soboških Judov, 26. aprila 1944, nekaj mesecev kasneje je tako kot mnogi prekmurski in drugi Judi umrl v Auschwitzu. Bil je spoštovan med meščani, zelo izobražen in razgledan, poznali so ga kot poliglota, filozofa in izjemnega retorika, v rabinatu za soboško sinagogo je imel tudi bogato knjižnico. Pravijo, da naj bi Roth, ko je stal pred krematorijem in čakal na smrt, prepeval tradicionalno judovsko pesem o miru.
Pri preučevanju knjig bodo skušali razbrati tudi, kdo so bili lastniki knjig, saj so na nekaterih napisana tudi družinska imena, ponekod pa inicialke, ter s tem izvedeti še kaj več, kar bo prispevalo k boljšemu poznavanju judovske skupnosti v Murski Soboti in Prekmurju.
Delo spremlja tudi Izraelska nacionalna knjižnica v Jeruzalemu, ekipa strokovnjakov za katalogizacijo po mednarodnih standardih in z ustreznim znanjem jezikov. Ugotovitve projekta bodo predstavili jeseni, molitvenike in druge knjige pa tudi razstavili. Ob tem bo nastal katalog vseh knjig iz zbirke, knjige bodo na ogled tudi kasneje v sklopu širšega projekta, s katerim želijo prispevati k večjemu vedenju o judovski skupnosti pri nas.
Kutinova še dodaja, da vabijo Sobočane in Prekmurce, če imajo tudi sami doma kakšno judovsko knjigo, da jim jo posodijo za obdelavo, da bodo lahko še bolj spoznali, kakšne knjige so nekoč Judje na tem območju prebirali in hranili.