Državni zbor je septembra 2005 sprejemal zakon o praznikih, vendar v predlogu, ki ga je pripravila takratna vlada Janeza Janše, praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom še ni bilo. Spomin na ta zgodovinski dogodek je namreč vlada želela pripeti 23. novembru, dnevu Rudolfa Maistra. Toda takratni pomurski poslanci različnih političnih barv, prvi podpisani Jožef Horvat, Jožef Ficko, Feri Horvat, Mitja Slavinec in Geza Džuban, so vložili amandma in uspeli, da ga je državni zbor tudi izglasoval. Tako je postal 17. avgust državni praznik.
Praznik z vidika nacionalne zgodovine ni bil sporen, čeprav Slovenija priključitvi Prekmurja matici po prvi svetovni vojni, po izgubi Koroške in Primorske po drugi svetovni vojni, ni priznavala velikega pomena, niti posebne pozornosti v obdobju ustanavljanja slovenske države. Zato brez enotnega nastopa pomurskih poslancev državnega praznika ne bi bilo, kajti nemalo je bilo njegovih nasprotnikov, zadržana pa je bila tudi madžarska manjšina, ker da načenja rane njihove ločenosti od matice.
Državna proslava vsakih pet let
Praznik, ki ni dela prost dan, imamo tako sedemnajsto leto, način praznovanja in lokacije proslav pa so se menjavali. Prva proslava je bila leta 2006 v Beltincih, leto pozneje v Murski Soboti, potem pri Gradu na Goričkem in leta 2009 znova v Beltincih. Prve štiri proslave so bile organizirane kot državne, kar pomeni, da je stroške kril državni proračun. Praviloma se jih je udeležil tudi celoten državni vrh. Od leta 2010, ko je vlada Boruta Pahorja sprejela varčevalne ukrepe, pa se osrednja državna proslava v počastitev 17. avgusta pripravlja vsako peto leto, kar velja tudi za leta 2005 uvedeni praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini.
Državni proslavi v počastitev 17. avgusta sta nazadnje bili leta 2014 in 2019, ko smo na osrednji slovesnosti v Beltincih dostojno počastili 100 let združitve. Naslednja državna proslava bo na sporedu prihodnje leto.
Pahorjeva »petletka« državnih proslav je imela negativne posledice, saj se je namesto krepitve duha narodove samopotrditve razširil duh sklepanja nekega »posla« za državni denar, ki ga ni več vsako leto. V odgovor na to je lokalna politična srenja zmogla dogovor, da bomo praznični dan vsako leto počastili na regijski ravni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kajakaši Rotoattiva uspešni na mednarodni tekmi v Zagrebu
Člani Kajak in kanu kluba Rotoattivo so se udeležili velike mednarodne tekme za pokal Matija Ljubka v Zagrebu.
Pahor pripravil dan odprtih vrat
Leta 2013 je Pahor na položaju predsednika države zamenjal Danila Türka in svojo morda napačno odločitev glede obdobnih državnih proslav omilil s sprejetjem odloka, da bo na predvečer državnega praznika položil venec k spomeniku Jožefa Klekla v Črenšovcih. To je Pahor vestno izpolnjeval vsako leto in venec k spomeniku narodnega buditelja in katoliškega duhovnika položil desetkrat zapovrstjo. Ravno tako se je redno udeleževal regijskih ali državnih proslav. Še več. Ob državnem prazniku je vsako leto pripravil tudi dan odprtih vrat v predsedniški palači. Lani je tako denimo v kulturnem programu v predsedniški palači nastopil moški vokalni oktet Belmura iz črenšovske občine, obiskovalce pa je nagovorila tudi črenšovska županja Vera Markoja.
To tradicijo bo zdaj očitno prekinila predsednica Nataša Pirc Musar, ki ne bo položila venca v Črenšovcih, niti je ne bo na regijsko slovesnost, ki bo letos potekala v organizaciji Občine Lendava na Hotizi in na kateri bo slavnostni govornik Marjan Šarec. Po telefonskem klicu, ki so ga v Lendavi prejeli iz urada predsednice minuli teden, jo bodo pri tem zastopali njeni svetovalci.
Vodilni bi državne praznike morali spoštovati
»Ob tem prazniku čutimo odgovornost do naše domovine in naših prednikov, ki so zaslužni za ugoden razplet dogodkov na pariški mirovni konferenci leta 1919, in hkrati čutimo hvaležnost, da lahko danes govorimo slovensko in prekmursko. Zato še posebej pričakujemo od tistih, ki vodijo to državo, da poleg vseh državnih praznikov ne pozabijo na praznik, ki ga čutimo in doživljamo Prekmurke in Prekmurci. Državni praznik je državni praznik, ne glede na to, katero območje naše Slovenije časti spomin praznika. Zato bi ga morali tudi vodilni v državi spoštovati enako kot vse druge državne praznike,« je ob tem, da predsednice ne bo v Črenšovce in na Hotizo, povedala Markojeva. Županja je vabilo za sodelovanje na slovesnosti in prošnjo za polaganje venca pri spomeniku Jožefa Klekla uradu predsednice poslala že 14. marca, nato pa še nekajkrat spomnila nanj, saj odgovora ni prejela.
Njeno odločitev obžaluje
»Obžalujem, da se predsednica ne bo odzvala povabilu na regijsko proslavo, in dvomim, da ima na ta dan kakšne bolj pomembne državniške obveznosti. Državni prazniki so namenjeni vsem nam, predvsem politični vrh pa bi jih moral vzorno praznovati in do njih izkazovati spoštovanje,« je razočaran poslanec Jožef Horvat iz Žižkov v črenšovski občini, ki mu posebne zasluge za počastitev praznika in vsakokratni predsedniški obisk pripisujejo tudi v uradu nekdanjega predsednika Pahorja.
Pahor se bo regijske proslave udeležil tudi letos, venca k spomeniku Jožefa Klekla v Črenšovcih pa ne bo položil. Kajti sam vabila za to ni prejel, a si, kot so poudarili v njegovem uradu, želi, da bi se ta tradicija nadaljevala.