Razstava je nastala kot plod raziskovalnega dela o tiskarni in družini Wellisch, ki je imela tiskarno v lasti. V projektu, ki ga je podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, sta sodelovali Zveza Slovencev na Madžarskem ter Pokrajinska in študijska knjižnica (PIŠK) Murska Sobota, avtor raziskovalnega dela in razstave pa je Albert Halasz, direktor Knjižnice - Kulturnega centra Lendava. »Opravljeno delo je namenjeno spoznavanju tiskarne v Monoštru, kjer so tiskali knjige in druge tiskovine tudi v slovenskem in prekmurskem jeziku. Štirinajst teh knjig hranijo v soboški knjižnici,« je povedal avtor razstave in kataloga, ki razstavo spremlja.
Tiskati so začeli leta 1893
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V klubu stoletnikov imamo 16 ljudi. Najstarejša Pomurka šteje 107 let. Kakšen je recept za dolgo življenje?
Tako visoko starost v veliki večini dosežejo ženske. V prvih štirih mesecih trije stoti rojstni dnevi.
Družina Wellisch je bila prva izmed tiskarskih družin v Monoštru, obrtno dovoljenje je dobila leta 1892. Kot v katalogu pojasnjuje avtor raziskovalnega dela, je za sloves tiskarne zaslužen Bela Wellisch mlajši, ki je poskrbel za razcvet družinske dejavnosti. »Domnevamo sicer, da se je družina Wellisch s tiskarstvom in knjigoveštvom ukvarjala v Sombotelu, potem pa so se odločili, da tiskarno odprejo tudi v Monoštru. Mislimo, da je bila to večja družina, v kateri je bilo več tiskarjev, saj se priimek Wellisch v zapisih pojavlja velikokrat.«
Takratni murskosoboški tednik, ki se je imenoval Muraszombat es videke oziroma Murska Sobota in okolica, je 27. novembra 1892 objavil krajšo vest, da bo Bela Wellisch mlajši v Monoštru odprl trgovino s knjigoveznico in papirnico, kar je 25. decembra istega leta tudi storil, slabo leto po pridobitvi dovoljenja za tiskarsko dejavnost pa so začeli tiskati različne tiskovine in tudi knjige. »Tiskali so pretežno knjige v madžarskem jeziku, nekaj tudi v nemškem. Wellisch mlajši je leta 1895 v časopisu Corvina objavil oglas, da kupuje knjige oziroma po možnosti celotno knjižnico za novo izposojevalnico knjig, torej neke vrste knjižnico za stranke, ki jo je želel vzpostaviti,« je še en zanimiv podatek izbrskal Halasz.
Poslovalnica tudi v Murski Soboti
Wellisch mlajši je v nekem obdobju tiskal in celo urejal omenjeni murskosoboški tednik, v njem pa je večkrat objavil tudi oglas za ponudbo svoje tiskarne. Kot je pojasnil Halasz, je iz teh oglasov vidno, da so ponujali nabavo vseh možnih knjig in dnevnega časopisja, revij, pisarniškega materiala, pisal, ovojnic, dopisnih listov pa tudi druge tiskovine, kot so vabila, računi, vizitke, ceniki in podobno. »18. julija 1897 je naznanil, da bo tudi v Murski Soboti odprl poslovalnico s svojimi storitvami.«
Lastnik tiskarne v Monoštru, kasneje torej tudi v Murski Soboti, ni zamudil priložnosti za oglaševanje svojih storitev. Na enem od ohranjenih računov iz leta 1918, ki ga je Wellisch mlajši izdal kraljevemu notarju za tisk dvestotih fasciklov, je razvidno, da so se ukvarjali s prodajo knjig, glasbenih del, glasbil, dobavo tiskovin madžarske pošte, imeli so papirnico, knjigoveznico, skladišče krajevnih in upravnih tiskovin ter tiskarno, ki je bila na začetku 20. stoletja elektrificirana. »Wellisch mlajši je bil zelo razgledan in podjeten tiskar, svojo dejavnost je zastavil zelo široko. Leta 1905 je imel pet zaposlenih in enega vajenca, leta 1912, ko so bili najverjetneje na vrhuncu, pa je imel kar 15-člansko osebje. Če k temu prištejemo še knjigoveznico in zaposlene v papirnici ter knjigarni, lahko vidimo, zakaj so bili ena najpomembnejših tiskarn v Železni županiji.«
Ohranjenih več kot sto knjig
Leta 1922 je tiskarna postala javna delniška družba, saj je Bela Wellisch mlajši 6. decembra 1919 umrl, lastništvo podjetja pa je prešlo na vdovo Belane Wellisch ter njuni mladoletni hčeri Julianno in Rožiko. Za zastopanje družbe je bila kot lastnica upravičena vdova po tiskarju, vodja podjetja Vilmoš Nemeth pa je ostal samostojni vodja po pooblastilu. »Kot vodja in pooblaščenec ga je leta 1925 zamenjal Gyula Paulovits, tiskarna pa je na začetku gospodarske krize in zaradi nove konkurence bankrotirala. Po pobotu z upniki je tiskarno leta 1930 odkupil prav Nemeth, po njegovi smrti pa je prešla v last Laszla Plessingerja in tako je ostalo do nacionalizacije leta 1949,« je v katalogu zapisal Albert Halasz.
Zapuščina tiskarne Wellisch je precejšnja, do danes je ohranjenih več kot sto izdelkov. Večino del v prekmurščini hranijo v PIŠK Murska Sobota, nekatera pa so dostopna tudi na spletu. Prva knjiga v slovenskem jeziku je bila v Wellischevi tiskarni natisnjena leta 1895, torej le nekaj let po pridobitvi obrtnega dovoljenja. Med izdelki tiskarne je bil tudi prvi koledar v prekmurščini, Dober Pajdas Kalendarium, ki so ga med letoma 1899 in 1922 tiskali prav v monoštrski tiskarni, nato pa v Murski Soboti, izvodi so dostopni tudi v Digitalni knjižnici Slovenije.