vestnik

(NATURA MURA) Posadili so več kot 130 tisoč sadik

D. N., 14. 11. 2023
Vanesa Jaušovec
Kjer sadnja dreves ni bila zadostna zaradi vremenskih razmer v prvi rastni sezoni, so izvedli dopolnilno sadnjo.
Aktualno

Aktivnosti v najobsežnejši renaturaciji reke izvajali vzdolž njenega celotnega slovenskega toka

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je v sodelovanju z ministrstvom za naravne vire in prostor ter s projektnimi partnerji Direkcijo Republike Slovenije za vode, Zavodom za gozdove Slovenije, Slovenskimi državnimi gozdovi, Občino Velika Polana in Razvojnim centrom Murska Sobota od marca 2020 izvajal projekt Natura Mura, ki se bo zaključil konec tega meseca.



4,6 milijona evrov

V projektu, katerega celotna vrednost znaša 4,6 milijona evrov, so se izvajale aktivnosti na terenu vzdolž celotnega slovenskega toka reke Mure, saj je bil osrednji cilj projekta obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih okolij ob reki, ki se varujejo v mreži Natura 2000. V najobsežnejšem projektu renaturacije reke so aktivno sodelovale lokalne skupnosti iz Pomurja, vključno z večino pomurskih občin, aktivnosti pa so bile zasnovane tako, da so prispevale k širši ekološki obnovi poplavnega pasu Mure.
Projekt je bil razdeljen na vodarski in gozdarski sklop aktivnosti ter na obnovo travnikov.
Največji in najpomembnejši sklop aktivnosti je predstavljala obnova rečne dinamike in vodnih habitatov v sklopu vodarskih aktivnosti. Med aktivnostmi so bili izkop sedimenta iz mrtvic Zaton pri Petanjcih in Podova pri Benici, skupno je bilo iz obeh mrtvic odstranjenega 25 tisoč kubičnih metrov sedimenta. Izkopanih je bilo dvajset mlak na odseku med Konjiščem in Moto, obnovili so se vtoki v rečne rokave Lukačeva struga, Dokležovje, Besnica in Srednja Bistrica, izkopan je bil tudi nov rečni rokav Alter graba. Skupno je bila s tem izboljšana ali obnovljena omočenost rečnih rokavov v dolžini 9,1 kilometra. Izvedena je bila tudi renaturacija struge reke Mure na lokacijah Konjišče, Petanjci, Dokležovje, Mota in Alter graba v skupni dolžini 3,1 kilometra.

projekt-natura-mura, natura-mura, renaturacija
Arhiv ZRSVN
Projekt Natura Mura

Izboljšali stanje gozdov

V gozdarskem sklopu aktivnosti so bili izvedeni ukrepi za izboljšanje stanja obrečnih gozdov mehkolesne loke in trdolesne loke ter ukrepi obnove močvirnega gozda v Črnem logu na skupni površini 32 hektarjev. Skupno je bilo posajenih več kot 130 tisoč sadik različnih drevesnih vrst, ki so vse zaščitene z ograjo ali zaščitnimi tulci. Po izvedeni sadnji dreves so dve sezoni izvajali nego sadik z obžetvijo in odstranjevanjem vzpenjavk, tam, kjer uspešnost sadnje ni bila zadostna zaradi vremenskih razmer v prvi rastni sezoni, pa so izvedli tudi dopolnilno sadnjo.


Osnovni namen obnove gozdov v projektu je bila revitalizacija habitatov ob reki Muri. V poplavnih logih vzdolž Mure sta bila na 19 hektarjih površin, ki so jih predhodno poraščale invazivne rastline ali tujerodne drevesne vrste, obnovljena avtohtona habitatna tipa poplavnih gozdov. Na omenjenih površinah so bile odstranjene neavtohtone rastlinske vrste in posajene sadike avtohtonih drevesnih vrst. V mehkolesni loki sta bili posajeni bela vrba in črni topol, v trdolesni loki pa hrast dob, divja češnja in beli gaber. V Črnem logu so partnerji obnovili 10 hektarjev površine močvirnega gozda, ki ga je uničila naravna ujma, tam so bili zasajeni črna jelša, bela vrba, črni topol in hrast dob, na treh hektarjih površin gozdov v Murski šumi pa je bilo izvedeno spodbujanje naravnega pomlajevanja poplavnega gozda z gozdno pašo v mehkolesni in trdolesni loki s pomočjo petnajstih krškopoljskih prašičev.

krškopoljski-prašiči, murski-gozd, projekt-natura-mura
Vanesa Jaušovec
V Murski šumi so naravno pomlajevanje poplavnega gozda spodbujali s pomočjo krškopoljskih prašičev.

Obnavljali tudi travnike

Projektne aktivnosti so bile osredotočene tudi na obnovitev in izboljšanje stanja mokrotnih travnikov. Na območju Penovje pri Mali Polani je bilo obnovljenih 10 hektarjev površin nekdanjih travnikov, ki so se v zadnjih desetletjih zarasli v grmišča. Pri tem je bila izvedena odstranitev grmovja in dela dreves s površine, zasejane so bile površine s semenskim drobirjem z lokalnih travnikov, za preprečitev ponovnega zaraščanja pa je bila vzpostavljena ustrezna raba območja s kombinacijo paše in košnje.
Poleg naštetega so bile vzdolž reke Mure vzpostavljene infrastrukture za interpretacijo narave, s katerimi projektni partnerji dodatno spodbujajo domačine in prispevajo k razvoju turizma tega območja. Tako so nastali trije interpretacijski centri, in sicer v Sladkem Vrhu, Veržeju in Veliki Polani, štiri učne poti – Lisjakova struga, Dolnja Bistrica, Mota in Zaton – ter pet interpretacijskih poligonov v Benici, Črncih, Krogu, Ižakovcih in na Razkrižju.

natura-mura pomurja