Nadaljevanje s 1. strani
Belec nam je tudi povedal, da je podjetje GMW zaprosilo za uradno pojasnilo, ali za mobilno asfaltno bazo potrebuje dodatno gradbeno dovoljenje in presojo vplivov na okolje. O tem bo odločila Agencija RS za okolje.
Zdi se, da se zadeve s tako imenovano mobilno asfaltno bazo nekoliko poenostavljajo. Da je tudi za tak objekt potrebno gradbeno dovoljenje, se je pokazalo v Črni pri Kamniku. Podjetje K. G. Asfalti je tam leta 2014 začelo montirati premične asfaltne baze v najetem opuščenem peskokopu kamniškega Calcita. Takoj po začetku del je okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green skupaj s krajani obvestila pristojne službe na nesprejemljivost take gradnje. Inšpekcijske službe so podjetju K.G. Asfalti naložile ustavitev gradnje – montaže. K.G. Asfalti so se na odločbo pritožili z obrazložitvijo, da opravljajo bogatenje mineralnih surovin v rudniškem prostoru po Zakonu o rudarstvu, zato naj gradbenega dovoljenja ne bi potrebovali. Upravno sodišče je tožbo zavrglo in pojasnilo, da pravna opredelitev mineralnih surovin ne zajema priprave asfaltne mešanice, pojem bogatenje surovin zajema le najosnovnejšo predelavo in obdelavo teh surovin (kopanje in mletje v različnih frakcijah). Sodba je bila dokončna, kljub temu so se K.G. Asfalti zatekli k izrednemu pravnemu sredstvu – reviziji postopka, vendar je zadeva padla.
Ta konkretni primer kaže, da postavitev »premične« asfaltne baze le ni tako enostavna in brez omejitev. Izdana inšpekcijska odločba in odločitev sodišča potrjujeta, da je za objekt potrebno gradbeno dovoljenje. Investitor bi moral za začetek postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja pred oddajo vloge na občino posredovati pobudo za spremembo odloka o lokacijskem načrtu za poslovno cono v Bučečovcih, in sicer da se dovoli gradnja objekta, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje.
Trditev, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, ne drži. Ne glede na morebitne luknje v naših pravilnikih ali uredbah, je evropska Direktiva o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov, sprejeta leta 2011, jasna. V prilogi II k direktivi v točki 2 (pridobitvena industrija) je v alinei f navedeno, da presojo vplivov na okolje potrebujejo obrati za površinsko pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rud ter bitumiziranega skrilavca (asfalta). S formalnega vidika se zgodba okrog asfaltne baze v Bučečovcih še sploh začela ni. V njej ni mogoče zaobiti Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za pripravo asfaltnih zmesi in Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Ne glede na to, kako se imenuje načrtovana asfaltna baza, je jasno, da je v času proizvodnje nepremični vir onesnaževanja. Za pojasnila smo zaprosili tudi v podjetju GMW, a zadeve zaenkrat niso bili pripravljeni komentirati.
Janko Votek
Belec nam je tudi povedal, da je podjetje GMW zaprosilo za uradno pojasnilo, ali za mobilno asfaltno bazo potrebuje dodatno gradbeno dovoljenje in presojo vplivov na okolje. O tem bo odločila Agencija RS za okolje.
Zdi se, da se zadeve s tako imenovano mobilno asfaltno bazo nekoliko poenostavljajo. Da je tudi za tak objekt potrebno gradbeno dovoljenje, se je pokazalo v Črni pri Kamniku. Podjetje K. G. Asfalti je tam leta 2014 začelo montirati premične asfaltne baze v najetem opuščenem peskokopu kamniškega Calcita. Takoj po začetku del je okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green skupaj s krajani obvestila pristojne službe na nesprejemljivost take gradnje. Inšpekcijske službe so podjetju K.G. Asfalti naložile ustavitev gradnje – montaže. K.G. Asfalti so se na odločbo pritožili z obrazložitvijo, da opravljajo bogatenje mineralnih surovin v rudniškem prostoru po Zakonu o rudarstvu, zato naj gradbenega dovoljenja ne bi potrebovali. Upravno sodišče je tožbo zavrglo in pojasnilo, da pravna opredelitev mineralnih surovin ne zajema priprave asfaltne mešanice, pojem bogatenje surovin zajema le najosnovnejšo predelavo in obdelavo teh surovin (kopanje in mletje v različnih frakcijah). Sodba je bila dokončna, kljub temu so se K.G. Asfalti zatekli k izrednemu pravnemu sredstvu – reviziji postopka, vendar je zadeva padla.
Ta konkretni primer kaže, da postavitev »premične« asfaltne baze le ni tako enostavna in brez omejitev. Izdana inšpekcijska odločba in odločitev sodišča potrjujeta, da je za objekt potrebno gradbeno dovoljenje. Investitor bi moral za začetek postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja pred oddajo vloge na občino posredovati pobudo za spremembo odloka o lokacijskem načrtu za poslovno cono v Bučečovcih, in sicer da se dovoli gradnja objekta, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje.
Trditev, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, ne drži. Ne glede na morebitne luknje v naših pravilnikih ali uredbah, je evropska Direktiva o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov, sprejeta leta 2011, jasna. V prilogi II k direktivi v točki 2 (pridobitvena industrija) je v alinei f navedeno, da presojo vplivov na okolje potrebujejo obrati za površinsko pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rud ter bitumiziranega skrilavca (asfalta). S formalnega vidika se zgodba okrog asfaltne baze v Bučečovcih še sploh začela ni. V njej ni mogoče zaobiti Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za pripravo asfaltnih zmesi in Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Ne glede na to, kako se imenuje načrtovana asfaltna baza, je jasno, da je v času proizvodnje nepremični vir onesnaževanja. Za pojasnila smo zaprosili tudi v podjetju GMW, a zadeve zaenkrat niso bili pripravljeni komentirati.
Janko Votek