Prihaja čas, ko se bodo vozniki na cesti pogosteje znašli v megli. Živimo namreč v podnebnem pasu, v katerem so take razmere pogoste, in pri tem ne gre drugače, kot da je voznik še posebno previden in upošteva posebna pravila vožnje.
Kako, kje in zakaj nastane megla?
Najprej je koristno vedeti, zakaj megla sploh nastane. »Megla nastane, ko zrak zaradi ohlajanja doseže stanje nasičenosti z vodno paro in se začnejo izločati drobne kapljice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sestri Hartman Adjei prvič obiskali domovino očeta
Viktorija in Elizabeth Hartman Adjei iz Beltinec sta letos prvič obiskali Gano, domovino svojega očeta, ki ga je v Slovenijo pripeljalo igranje nogometa. Srečanje s sorodniki in ogled naravnih ter kulturnih znamenitosti je spremljalo spoznanje, kako napačne predstave imamo pri nas o Afriki.
Ločimo radiacijsko meglo, ki nastane nad ravnim ali konkavnim terenom zaradi nočnega ohlajanja, in advekcijsko meglo, ki nastane, ko topel zrak doteka nad hladno vodno površino. Radiacijska megla je predvsem v zimski polovici leta pogosta po dolinah in kotlinah v notranjosti Slovenije, advekcijska pa se pojavlja ob morju v spomladanskem času, ko je morje še hladno,« pojasnjujejo na agenciji za okolje.
V Sloveniji se megla tako pojavlja skorajda povsod po nižinskih legah. Posebno problematične so manjše »kotanje«, v katerih megla najhitreje nastane zaradi tega, ker se v njih nabira hladen zrak. To na primer velja za vso Ljubljansko kotlino. V okolici Slovenije pa naj bodo vozniki pozorni na pogosto meglo v Padski nižini in na splošno v ravninskem svetu (Panonska nižina) ter po kotlinah (Celovška, Graška).
Prilagajanje hitrosti in uporaba meglenk
Vožnja v takih razmerah ima seveda svoje posebnosti. Strokovnjaki za varno vožnjo opozarjajo, naj v meglenem vremenu najprej zmanjšamo hitrost, vidljivost pa lahko izmerimo glede na količke ob cesti, ki si sledijo na petindvajset metrov. Pravilnost smeri vožnje lahko vozniki spremljajo tudi z orientiranjem po talnih oznakah.
Pravilo je, da ob vidljivosti do 50 metrov ne vozimo s hitrostjo, višjo od 50 kilometrov na uro, pri vidljivosti do 100 metrov je ustrezna hitrost do 80 kilometrov na uro in pri vidljivosti do 150 metrov hitrost do 100 kilometrov na uro.
Uporaba meglenk je dovoljena le, ko se vidljivost zmanjša na manj kot 50 metrov, uporaba zadnje meglenke pa le, ko za vami ne vozi nobeno vozilo. Globa za nepravilno uporabo luči za meglo je 40 evrov.
Najmanj tri sekunde
Na nepravilno uporabo meglenk opozarjajo tudi na Agenciji za varnost prometa.
»Nepravilna uporaba meglenk, neprilagajanje razmeram na cesti, vse to je po našem mnenju posledica pomanjkljivega znanja o vožnji v megli,« pravijo na agenciji.
Najhujše nesreče v megli se zgodijo na avtocestah, kjer so hitrosti vožnje višje, poleg tega pa se megla pogosto pojavlja v pasovih, kar voznike zelo preseneti. »Pogosta napaka voznikov je zato nadaljevanje vožnje z enako hitrostjo, kot preden so zapeljali v meglo,« ob tem opominjajo v družbi za avtoceste, kjer še opozarjajo, da pravilo dveh sekund za varnostno razdaljo pozimi ne velja.
Pri vožnji na mokri cesti mora biti ta razdalja najmanj tri sekunde, na zasneženem ali zelo spolzkem cestišču pa moramo imeti štiri- do petsekundno varnostno razdaljo.
Kako pa do pravilne varnostne razdalje?
Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah. Pri hitrosti 100 kilometrov na uro je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa ta znaša minimalno 72 metrov.