Na nas so se obrnili prebivalci ene od ulic oziroma zaselka na Petanjcih, ki Občino Tišina že dlje časa opozarjajo na težave, ki jih imajo v ulici. Nedavne poplave, zaradi katerih so se dvignile tudi fekalne vode v kanalizaciji in poplavile hiše, kleti in dvorišča, so bile kaplja čez rob, zato so se odločili spregovoriti. Kot nam je situacijo opisal eden od stanujočih v tej ulici, je zaradi poplave narasla podtalnica, ki je v tem delu Petanjec že sicer visoka, ob tem so dobili še zaledno vodo. Iz zgornjega dela Petanjec so v srednji del vasi namreč spustili vodo, da bi zaščitili tamkajšnje hiše. Največja težava pa je kanalizacijsko omrežje, kjer se pojavljajo napake pri obveščanju, zato črpalke ne javljajo, ko ne delujejo. Občina ima za potrebe vzdrževanja čistilnih naprav zaposlena dva človeka, ki pa sta bolniško odsotna, zato je najela zunanjega izvajalca. Ker ta prihaja iz Maribora, je njegov odzivni čas skoraj dve uri. V nedavnih poplavah so ogromne količine vode povzročile, da se je fekalna voda dvignila do te mere, da se je začela razlivati skozi jaške in poplavila celotno ulico, kot nam je še povedal prej omenjeni občan, je podtalnica na njegovem dvorišču segala do zgornjega roba obutih gumijastih škornjev, pri čemer je malo manjkalo, da mu niso iztrebki odplavali v obutev. »Vodo smo črpali cele dneve in noči od petka, ko so se začele poplave, potem pa so v čistilno napravo pripeljali še 12.500 litrov vode iz Tropovec. Kar smo do takrat uspeli prečrpati, je spet priteklo nazaj. Na občini si zatiskajo oči in pravijo, da je krivo vse drugo, samo kanalizacije ne, kriva naj bi bila podtalnica, poplave … Nimajo posluha za nič. Imamo občutek, da delajo na občini vsi tako, kot pove župan, nihče drug ne sme dati ne izjave ne mnenja, on sam pa se zmeraj izgovarja na to, kar se je delalo pred njegovim mandatom,« še pravi omenjeni občan.
Situacijo smo si šli ogledat na teren prejšnji četrtek, 10. avgusta. Takrat so stanovalci še vedno črpali vodo iz kleti, ta je še vedno stala tudi na bližnji njivi. »Vsaka kapljica, ki smo jo spustili iz pip, je pritekla nazaj v hišo. Nismo pomivali posode, prhat smo se hodili k sorodnikom v Mursko Soboto, za vse smo uporabljali vodo iz plastenke, saj je iz pip tekla rjava, da ne govorimo o stranišču … Ko bi nam na občini vsaj prisluhnili, vsaj prišli pogledat situacijo ali nekaj povedali, da bi videli, da je nekomu mar rešiti stvari,« pripoveduje ena od stanovalk, medtem ko druga pove, da so ji fekalije poplavile celoten vrt. »Zdaj nimam nič, v to zemljo ne morem več saditi.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo država vrtine zapečatila?
Družba Geoenergo v stečaju je 19. aprila izgubila rudarsko pravico, koncesijska pogodba o izkoriščanju mineralne surovine nafte in zemeljskega plina, ki je zaradi delujočih vrtin pomembna predvsem za območje petišovskega plinskega polja, pa je prenehala veljati.
V času našega obiska so bili na ogledu tudi predstavniki civilne zaščite. Kot nam je po njihovem odhodu povedal eden od stanovalcev ulice, so jim predlagali, da bi v Muro prečrpali vsaj vodo, ki se je nabrala na bližnji njivi. »Rekli so mi, da to ni mogoče, da če bodo tu začeli črpati, bodo odprli žilo in bo tu nastal vrelec, kar ni res. Poznam razmere, ker živim tukaj že 58 let. Vsi skupaj so nas pustili v nemilosti, voda pa lahko tu stoji tudi še en mesec, pri čemer bo nastala dodatna škoda. Vrtovi so uničeni, tam, kjer je tekla fekalna voda, ne moremo imeti nič,« je povedal. »Noč in dan ne spimo, imamo dopuste, dežuramo ves čas, vsako uro črpamo vodo. Prišli smo ob živce, obupani smo, nenaspani. Poleg tega je nastalo tveganje za razvoj raznih bolezni. Pravzaprav nimamo zagotovljenih osnovnih življenjskih razmer, nihče ne upa piti vode iz pipe, zelenjavo kupujemo. Uničilo nam je peč, pelete, tri črpalke delajo noč in dan. Ne vem, kako bomo plačali elektriko,« je kar vrelo iz zbrane množice stanovalcev, ki so v tej stiski hvaležni gasilcem, ki so jim v najhujšem priskočili na pomoč in pomagali pri črpanju vode ter varovali nasipe.
Župan pravi, da gre za nasprotovanje njemu
Situacijo si je ogledal tudi medobčinski inšpektor Janez Bogdan, na katerega so se obrnili stanovalci ulice. Ta je o zadevi obvestil Občino Tišina, je pa, kot nam je povedal v pogovoru, situacija zapletena. »Težko se je opredeliti, kdo ima prav, v nekaterih stvareh lahko pritrdim stanovalcem, v nekaterih pa županu,« je bil kratek. Obrnili smo se tudi na župana Franca Horvata. »Čeprav nekateri trdijo, da poplavlja kanalizacija, ni tako. Tu ob takšnih situacijah, kot so bile nedavne poplave, pride do vdora podtalnice, v tem delu Petanjec pa je problem, ker voda nima kam odtekati. Podtalnica priteka s polj, prek kanala gre kanalizacijski vod in seveda pride do tega, da 'udari ven', ker črpalke ne uspejo črpati. Če bi obstajal vodni kanal naprej, da bi imeli meteorna voda in podtalnica kam odtekati, bi bil problem rešljiv,« je povedal in pojasnil, da je krivo dejstvo, da pred desetimi leti tukaj ni bila izvedena komasacija. S to bi med drugim združili jarka od gasilskega doma na Petanjcih do pokopališča in bi voda lahko sproti odtekala, vendar tega jarka ni.
»Trudimo se, da bi čim redkeje prišlo do takšnih težav, je pa del krivde tudi na uporabnikih. Črpalke nam meče ven tudi zato, ker se v kanalizaciji najdejo vložki, palčke za ušesa, našli smo celo spodnje hlače in majice, vse to pa črpalke zamaši. Vode ne moremo nikamor prečrpati, ker so vsi jarki okrog hiš v tej ulici zasipani, to pa so storili prebivalci. Občina jarka na teh zemljiščih ne more speljati, ker so zasebna. Pred 40 leti se je prodal del zemljišča, ki mu pravimo Veščina, jarek se je tam zasipal oziroma se je naredila meja, zato voda ne more nikamor,« je pojasnil Horvat. »Jaz nisem nič kriv, če komu kaj povem glede jarkov, pride do hude krvi. Kjer je bil včasih jarek, je zdaj ograja, koruza na njivi, kjer stoji voda, je posajena do ceste, vmes je zasipano, kam naj voda teče? Večina teh prebivalcev je bila proti komasaciji – ta ni namenjena samo kmetijskim zemljiščem, ampak gre za splošno urejanje prostora. To je torej zgodba nekaj desetletij. Ko vsake toliko pride takšno neurje, nam pokaže, kako smo s tem prostorom ravnali,« je še povedal Horvat, ki mu je žal za nevšečnosti, a da je to zadevo težko rešiti. »Enega rešiš, tri zaliješ,« meni, do podobnih težav pa da prihaja tudi v drugih naseljih v občini. »Rešitev vidim v komasaciji. Druga možnost bi bil odkup zemljišč, ampak to so ogromni stroški, z urejanjem pri komasacijah pa lahko občina pridobi del zemljišč in naprej ureja stvari. Na Petanjcih je bila večina lastnikov proti komasaciji, niti 40 odstotkov soglasij nismo zbrali, razlog pa je politične narave – gre za nasprotovanje osebno meni, ker sem podpiral ta projekt,« je še povedal.
Kot nam je v sredo pred oddajo članka v tisk (objavili smo ga v aktualnem Vestniku, 17. 8.) povedala ena od stanovalk, se od našega obiska in pogovora z županom ni spremenilo nič. Njim je voda z dvorišča odtekla, jih pa še več črpa vodo iz kleti. »Po tolikšnem času ni nihče prišel niti pogledat in vprašat, kakšno je stanje. To, kar pravi župan v zvezi s komasacijo, nima nobene zveze s tem. Podobno se je zgodilo leta 2014, ampak takrat v manjšem obsegu. Župan je imel devet let časa, da stvari uredi, v teh letih ni naredil nič,« je povedala. Cela ulica tako odločno zavrača županove izjave.
V četrtek dopoldan smo nato le dobili obvestilo, da je župan bil na terenu in da so vodo z bližnje njive prečrpali.
Deponija krati spanec in uničuje cesto
Druga večja težava, na katero so še opozorili prebivalci omenjene ulice, je gradbena deponija, ki je lani nastala sredi naselja. »Da bo tukaj deponija, nas ni nihče obvestil, ko so začeli navažati material, smo sprva mislili, da bo kdo gradil hišo. Nakar so začeli prihajati tovornjaki, materiala je bilo vse več,« pripoveduje ena od stanovalk, ki doda, da tukaj meljejo tudi asfalt, zaradi tega pa imajo bližnje hiše polno prahu na dvoriščih in oknih. »To je ena najbolj ozkih ulic v občini, tu je načeloma prepovedan težki promet, v tem primeru pa očitno ta pravila ne veljajo. Menimo, da je v občini veliko primernejših lokacij za deponijo, ne more ta biti v strnjenem naselju,« še pove sogovornica. Ropot se sliši ves dan, delavci začnejo delati ob 7. uri in končajo včasih šele pol šestih zvečer, pa pove najbližja soseda deponije. »Nimam sekunde miru, ne morem počivati, ko je suho, se kadi. Ne moremo niti očistiti oken, ker so čez dva dni spet umazana, ne moremo jih niti odpreti. Moja hčerka dela v bolnišnici in ko pride iz nočne, ne more spati brez čepkov v ušesih. Veliko je nesnage,« opisuje. Težka mehanizacija je uničila tudi cesto, dva tovornjaka se na njej komaj srečata, zato se stanovalci ulice bojijo tudi za otroke, ki hodijo v šolo, zraven deponije pa je tudi otroško igrišče, ki je zaradi tega prenevarno za uporabo. Tudi glede te težave so na občini naleteli na gluha ušesa, pravijo sogovorniki. Župan naj bi za nekatere druge medije povedal, da so bili vsi stanovalci ulice o deponiji obveščeni in da so se z njo strinjali, kar pa ti odločno zavračajo. Tudi v zvezi s tem problemom so obvestili medobčinskega inšpektorja, zgodilo se ni nič. »Opozorili smo, da meljejo asfalt, vseokrog se dviga črni dim. Inšpektor je gradbince opozoril, stroje so za nekaj časa odpeljali, potem se je zgodba nadaljevala,« še pove ena od sobesednic.
»Izvajalec del je prosil za deponijo sredi naselja, kjer bi imel t. i. fazonske elemente večje vrednosti, da jih tako lažje varuje, kot če so nekje na odmaknjenem prostoru. Vsi prebivalci te ulice so bili o deponiji obveščeni, obveščen je bil tudi vaški predsednik, pri nekaterih sem bil osebno. Pojasnil sem jim, da če tukaj dovolimo deponijo, nam bodo v zameno asfaltirali parkirišče pri pokopališču. Podobno zgodbo smo imeli v Gradišču,« pa je svojo plat zgodbe pojasnil župan Horvat. »Zavedam se, da je veliko prahu in več prometa, tega tamkajšnji prebivalci morda niso vajeni tako kot tisti, ki živijo ob glavni prometni cesti. Deponijo bi po prvotnih načrtih že morali umakniti, ampak so se nekatera dela zavlekla, tako da računamo, da bo ostala še kakšen mesec dni. Trudimo se, da zadeve na deponiji vzdržujemo,« pravi Horvat, ki dodaja še, da ima občina pripravljen projekt, s katerim bodo nekatere ulice, ki so jih precej razkopali zaradi gradnje vodovoda in polaganja električnih vodov, v celoti asfaltirali, morajo pa za to še najti sredstva v proračunu.