Šolanje že nekaj tednov spet poteka na daljavo in vprašanje je, kdaj se bodo ponovno odprla šolska vrata in se bodo vsi učenci vrnili v šolske klopi, v pravem pomenu besede. V prvem valu je bilo treba čez noč preiti na drugačen način dela, zdaj naj bi bili na to bolj pripravljeni. Možnosti za šolanje na domu pa so različne, zato se razlike le poglabljajo, ne le med posameznimi šolami, ampak tudi med učitelji ter angažiranostjo učencev in dijakov. Čas bo pokazal, koliko so se naučili, zdaj ko so bolj odvisni od lastne motivacije, in čas bo pokazal, kakšen pečat bo na vseh pustil tak način šolanja in življenja. Ker za nobenega ni enostavno, bi bilo treba pretehtati, opozarjajo strokovnjaki, kaj je smiselno in kje bi lahko zrahljali vajeti.
Šolski urniki so se po priporočilu pristojnih prilagodili, učitelji pa predavajo in učijo prek videokonferenc. Gradivo pošiljajo tudi prek spletnih učilnic ali spleta in pri tem ostajajo, kolikor se da, v stiku z učenci. Strinjajo se, da je tak način dela zahtevnejši, da se je delo razmahnilo na ves dan in da bi se radi čim prej vrnili v učilnice in med učence. Opažajo, da se nekateri učenci aktivno vključujejo, za druge pa je šola vse bolj v daljavi. Predvsem učenci v osnovnih šolah nimajo povsod pouka po videokonferencah in ustreznih razlag učiteljev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ko otrok izgublja motivacijo
Učenci in dijaki zdaj veliko časa preživijo pred zasloni, ko sledijo pouku in pri opravljanju nalog, seveda pa tudi zaradi ohranjanja stikov s sošolci in prijatelji. »Hčerka je ves dan v sobi,« pove mama srednješolke, ki obiskuje 2. letnik, in doda, da je dela za šolo veliko, še več kot prej. Vse bolj opaža, da ji, tudi zato, ker mladi nimajo osebnih stikov, zmanjkuje motivacije in da nima volje, da bi šla vsaj malo na svež zrak. Mnogi mladi so prepričani, da bi bilo treba zmanjšati obseg dela in število ocen v osnovnih in srednjih šolah. Veliko je v tem času ocenjevanja, pravijo.
Predavanje prek zooma ali teamsov zna biti naporno tako za predavatelja kot slušatelja in zahteva več pozornosti. Hkrati pa učenci in dijaki nimajo enakih možnosti za delo, nimajo svojih sob ali ustrezne računalniške opreme in tiskalnikov, čeprav so šole, občine in drugi veliko naredili za to in priskočili na pomoč z računalniki ali tablicami. Problemi nastajajo tudi zaradi internetne povezave, ki je ni v vsakem kraju. Tudi družinske razmere niso povsod ugodne, zato nekateri učenci in dijaki nimajo ustreznega in podpornega okolja za učenje, kar je marsikje vzrok, da se učenci ne odzivajo in ne vključujejo v šolanje.
Pomoč pri učenju, medtem pa zagori
Starši so se morali spet preleviti v učitelje, ki obvladajo več predmetov, poleg tega da opravljajo svoje službe in poskrbijo še za gospodinjstvo, malice otrok. Pri tem ne gre za to, ali se jim ljubi skrbeti za otroke, temveč za to, da morajo vse opravljati hkrati. »Mož je v službi, jaz v zasebnem podjetju delam od doma. Otroka, sin je v 4. razredu, hčerka v 9., pa potrebujeta pri šolanju mojo pomoč,« pravi mama in doda, da je treba otroke motivirati in da se zgodi, da če nisi zraven, šolsko delo ni opravljeno. Kako krut zna biti ta čas, je pokazala nedavna novica, da je neki mami, ki je priskočila na pomoč otroku pri učenju, zagorelo na štedilniku.
Glede na dane razmere se obseg učne snovi ni zmanjšal. Morda bi bilo zaradi vseh okoliščin smiselno razmisliti, kako prejadrati leto, da bi učenci in dijaki usvojili dovolj znanja, a hkrati ohranili fizično in duševno zdravje. Psihologi vse bolj opozarjajo na negativne posledice epidemije, kar bo prišlo do izraza tudi po tem, ko bo krize enkrat konec. Prejšnji teden je strokovni svet RS za splošno izobraževanje, ki ga vodi psiholog Kristijan Musek Lešnik, predstavil pomembne sklepe, s katerimi ministrstvu predlagajo spremembe, ki bi prispevale k razbremenitvi šolarjev, učiteljev, ravnateljev in staršev. Ti sklepi so v javnosti doživeli veliko odobravanje. Predlagajo, da se šolsko leto obravnava kot eno ocenjevalno obdobje, da se zmanjša število ocen ali se celo ne ocenjuje, temveč preverja s povratno informacijo. Pri Dijaški zvezi Slovenije dodajajo, naj se pedagoški proces načrtuje tako, da ne bo prihajalo do preobremenjenosti dijakov.
Drugačni pristopi, a dobro pripravljeni
Kot pravi Roman Činč, ravnatelj Gimnazije Murska Sobota, so se na nov način dela dobro pripravili in z učitelji veliko pogovarjali. Med drugim so prilagodili urnike, združili ure enega predmeta, tako je del za videokonferenco, del pa za samostojno delo, kar učitelji kasneje preverijo. »Učitelji se zavedajo, da to prinaša drugačne pristope, kar se lahko pozna pri poglobljenem delu ali izvajanju poskusov in delih, ki se ne morejo opraviti na daljavo. Obseg učne snovi ostaja enak, taka so tudi navodila, imajo pa učitelji avtonomijo pri presoji, kako predelati snov. Tudi način ocenjevanja je domena učiteljev. Glede ocenjevanja oziroma verodostojnega ocenjevanja v takih okoliščinah je bilo že veliko povedanega. Obstajajo pa tudi priporočila, da se ne bi ocenjevalo, ampak bolj informativno preverjalo, s tem da bi učenec dobil povratno informacijo o usvojenem znanju. Trudimo se upoštevati predloge dijakov in staršev, pri tem sem tudi sam ves čas na voljo za pogovore. Bistveno se mi zdi, da ohranimo partnerski odnos med učitelji, učenci in starši ter stvari rešujemo sproti.«
Izkušnja iz tujine: Učencev ne obremenjujmo preveč
»Učitelji pouk izvajamo prek spletnih učilnic in od doma in smo tranzicijo že drugič prestali brez težav, čeprav nam vsem že zelo manjkajo osebni stiki. Takoj ob nastopu dela od doma smo dobili jasna navodila šolskih oblasti, da naj dijakov ne obremenjujemo prekomerno in naj učne ure izkoristimo za utrjevanje učne snovi in za usvajanje novih vsebin v okviru možnosti, ki jih omogočajo elektronski mediji. Prav tako naj dijakov ne bi prekomerno obremenjevali z domačimi nalogami. V avstrijskem sistemu je tako, da dijaki pri posameznem predmetu pišejo šolske naloge, ki so zelo kompleksne in so pomemben del zaključne ocene. V času šolanja od doma teh nalog ni dovoljeno pisati in tudi sicer preverjanja znanja za oceno niso zaželena,« nam je povedala Norma Bale, ki uči na gimnaziji BORG v avstrijski Radgoni.